Točka: Planinski dom na Kumu

Tel: 03 5626219

Planinski dom stoji tik pod zahodnim vrhom Kuma (1220 m), na južni strani cerkve sv. Neže, ki je bila zgrajena v srednjem veku, obnovljena pa po požaru okoli leta 1600. Na vzhodnem vrhu je stolp RTV s poslovnimi prostori. Začetki planinskega gospodarstva na Kumu segajo v leto 1928, ko je Posavska podružnica SPD opremila v mežnariji sobo za izletnike in planince. Po osvoboditvi je PD Trbovlje dobilo v last mežnarijo in njeno depandanso; obe zgradbi je obnovilo; 24. avgusta 1947 je neuradno, 5. septembra 1948 pa uradno odprlo Kočo na Kumu. Leta 1950 jo je prevzelo novoustanovljeno PD Kum Trbovlje, ki jo je v letih 1953 do 1958 adaptiralo in razširilo, v letih 1972/73 pa posodobilo in uredilo tudi depandanso. Leta 1952 so na Kum napeljali elektriko. V letih 1985 in 1986 so dom in depandanso popolnoma obnovili zunaj in znotraj, na novo opremili in napeljali telefon. Dom je stalno odprt, razen ob četrtkih.V dveh gostinskih prostorih je 70 sedežev, točilni pult; na terasi je 30 sedežev; v 14 sobah je 35 postelj, na skupnem ležišču pa 25 ležišč; WC in umivalnica s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, voda kapnica, elektrika, telefon.

Razgledi:

S Kuma je izredno lep razgled. Od vzhoda proti jugu vidimo Gore, Kopitnik, Veliko Kozje, Lisco, Bohor, Medvednico, Gorjance, Kočevski Rog, Snežnik, Javornike, Nanos, v bližini pa dolino Sopote proti Radečam s starim gradom nad Svibnim in prostrano Dolenjsko gričevje; na zahodu so na obzorju Julijci s Triglavom, pred njimi Polhograjsko hribovje in Škofjeloško pogorje; od zahoda proti severu vidimo Karavanke, Kamniške Alpe, na severu pa najprej verigo vrhov Posavskega hribovja med Savo in Savinjo od Čemšeniške planine prek Mrzlice do Gozdnika in Maliča, zadaj pa Raduho, Golte, Smrekovec, Uršljo goro, Paški Kozjak, Pohorje, Konjiško goro in Boč.

Dostop:

Avto: do parkirnega prostora pri domu po lokalni, do smučarskega centra Lontovž asfaltni cesti, ki se pri mostu čez Savo v Trbovljah odcepi od glavne ceste Ljubljana-Zidani Most, 12km.

ŽP, AP Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik, Zidani Most, Radeče; AP Dobovec, Podkum: iz Zagorja čez Završje in Čebulovo dolino 3h30; iz Trbovelj čez Dobovec 3h; iz Trbovelj čez Završje in Čebulovo dolino 4h; z Dobovca (avtobus iz Trbovelj) 1h30; iz Hrastnika prek Župe 3h; iz Zidanega Mosta po Škratovi dolini 3h; iz Radeč skozi Prnovše, Jelovo, Čimerno in Ključevico 4h; iz Radeč po Martinčičevi poti mimo tovarne dokumentnega in kartnega papirja do Čimerna in skozi Ključevico 3h30; iz Podkuma (avtobus iz Zagorja ob Savi ali Radeč) skozi zaselek Mali Kum 2h.

Nadaljnje informacije:

KUM, 1220 m, je najvišji vrh Posavskega hribovja; imenujejo ga tudi zasavski in dolenjski Triglav. Dviga se v litijski gorski gubi na desnem bregu Save. Tako kot vsa guba je zgrajen v nizkih legah iz skrilavcev, peščenjakov in konglomeratov, v višjih legah pa najprej iz temnejših dolomitov, potem iz triasnih apnencev. Precejšen del Kuma je pokrit s smrekovim in meša-nim gozdom, do višine okrog 800 m pa so večje in manjše terase z naselji, travniki in polji; najbolj znana naselja so Dobovec (674 m) in Župa (760 m) na s. , Ključevica (850 m) na v. ter Podkum (744 m) in Mali Kum (813 m) na j. strani. Malo pod vrhom je na s. strani obsežna travnata planota Lontovž s smučišči in smučarsko kočo. Na Kumu in njegovi okolici prevladuje srednjeevropska flora, na toplih legah pa najdemo tudi južnoevropsko in ilirsko rastlinstvo, npr. Hladnikov grintavec, ki raste le v sredogorju osrednje Slovenije in opojno zlatico, ki je značilna za pobočje Kuma nad Dobovcem. Na tem območju dobimo tudi nekatere alpske rastline, kakor nežni kamnokreč, dlakavi sleč in soško smiljko, kar je za to nadmorsko višino presenetljivo.
Kum ima dva neizrazita vrhova, ločena z malim sedlom. Na v. vrhu je stala cerkev sv. Jošta, ki so jo zgradili konec srednjega veka; leta 1961 so jo porušili in tam zgradili visok RTV in telekomunikacijski stolp ter upravno poslopje. Na z. vrhu stoji cerkev sv. Neže, ki je bila prav tako zgrajena konec srednjega veka; po požaru okoli leta 1600 so jo obnovili. Zanimivost cerkve je samostojno stoječi zvonik. Kum je bil vse od izgradnje obeh cerkva znana božja pot, še zdaj pa je znana »kumska nedelja«, t. j. zadnja nedelja v avgustu.