Izlet: Bevkov vrh (kapelica) Dom Andreja Žvana-Borisa na Poreznu

S prevala Veharše nadaljujemo po desni cesti do bližnje kmetije Ravan, Cerkljanski Vrh 24. Nasproti nove hiše gremo mimo kozolca po travniškem kolovozu proti vrhu, ki ga vidimo pred seboj. Po 5 min. se kolovoz obrne desno proti gozdu. Pridemo do ostrega ovinka, od tam pa zložno navzgor do travnika. Kažipot nas usmeri na stezo po travnatem pobočju, po kateri se precej strmo dvignemo do kapelice na sz. rami Bevkovega vrha. Od kmetije Ravan do kapelice je 30 min.

Desna cesta pelje do dveh domačij, mi pa nadaljujemo po levi, ki se po z. pobočju hriba Trševje spusti na preval Veharše. Pred seboj zagledamo Bevkov vrh, desno pa Pluženjsko goro z rtv-pretvornikom. Od Bendeta na Veharše je 20 min. Na prevalu je cestno križišče: desna cesta pelje v Otalež, leva navzdol v Novo Oselico in Sovodenj, srednja navzgor po s. pobočju Bevkovega vrha v Laniše. S prevala Veharše nadaljujemo po desni cesti do bližnje kmetije Ravan, Cerkljanski Vrh 24. Nasproti nove hiše gremo mimo kozolca po travniškem kolovozu proti vrhu, ki ga vidimo pred seboj. Po 5 min. se kolovoz obrne desno proti gozdu. Pridemo do ostrega ovinka, od tam pa zložno navzgor do travnika. Kažipot nas usmeri na stezo po travnatem pobočju, po kateri se precej strmo dvignemo do kapelice na sz. rami Bevkovega vrha. Od kmetije Ravan do kapelice je 30 min.

S Kladja napravimo nekaj korakov po asfaltni cesti, ki pelje skozi razloženo naselje Cerkljanski Vrh (500-900 m) v Plužnje, Otalež in naprej v dolino Idrijce. S ceste krenemo na levo v bukov gozd. Pot se zložno dviga na planoto s kmetijo Slomovčan malo pod potjo. Po ravnem kolovozu pridemo na neizrazit preval (902 m), kjer je cestno križišče; leva cesta pelje v Novo Oselico in Sovodenj, desna do samotnih kmetij na Cerkljanskem Vrhu, naravnost pa je cesta Kladje—Plužnje. S prevala gremo po stezi na vrh senožeti proti drogovom električnega voda z markacijami. Z vrha hribčka se spustimo po gozdu spet na cesto. Pred seboj zagledamo Bevkov vrh, desno pa Pluženjsko goro (1012 m) s TV pretvornikom. Po cesti se spustimo navzdol do cestnega križišča na prevalu Veharše. S Kladja smo hodili 1 h. Desna cesta pelje v Otalež, leva navzdol v novo Oselico in Sovodenj, srednja navzgor po s. pobočju Bevkovega vrha v Laniše. Kažipot »Bevkov vrh« nas usmeri po srednji cesti zložno navzgor. Kmalu zavijemo s ceste desno vkreber po kolovozu na travnik, potem pa se zelo strmo dvigamo po s. gozdnatem pobočju. Po 10 min od ceste zapustimo kolovoz in nadaljujemo na desno po stezi strmo navzgor. Le 5 min premagujemo strmino, potem pa pridemo na travnato sz. ramo Bevkovega vrha. Na začetku travnika zavijemo desno proti električnemu daljnovodu in kapelici. S prevala Veharše je 30 min.

S Kladja do kapelice na Bevkovem vrhu je 1 h 30.

Od Lanišarja do Kladja gremo ves čas po asfaltni cesti, ki se zložno spušča. Na prisojnih bregeh so domačije razloženega naselja Podlanišče (660-800 m), ki spada v občino Čerkno. Z Ermanovca do Ledin nas bo spremljala Loška planinska pot.

Od Planinske koče na Ermanovcu do Kladja je 1 h.

Pri kmetiji moramo v breg nad cesto, kamor nas pokliče markacija na macesnu. Mimo električnega droga pelje pot proti gozdu, potem po njem zložno navzgor. Po 10 min od Lanišarja smo pri razpadajoči nekdanji italijanski vojašnici. Mimo nje gremo desno na rob, kjer se pot pod vrhom Šanc (1048 m) na levi zložno spusti do kmetije Vrhovec. Na Šancah so sledovi rimskih utrdb. Ime spominja na obrambni zid, ki so ga v 5. stol. zgradili Rimljani proti barbarskim vpadom. Ko gremo proti kmetiji zagledamo travnato pobočje Ermanovca in na robu gozda ob cesti planinsko kočo. Od Vrhovca naprej pelje kar ravna cesta proti koči. Lepo vidimo Blegoš in vas Leskovico, nad njo Črni vrh, zadaj Ratitovec, levo vrhove Lajnarja, Slatnika, Koble in greben proti Črni prsti, spredaj pa Porezen. Po nekaj minutah se na levo odcepi pot na Blegoš, mi pa gremo še nekaj minut po cesti do planinske koče. Od Lanišarja do koče smo hodili 30 minut.

Od Bolnišnice Franja do Planinske koče na Ermanovcu je 3 h 30.

S Slajke se spušča strma steza po senožetih skozi gozd strmo navzdol v dolino Hotaveljščice, ki jo doseže pri hotaveljski cerkvi.

Žig!

Po stezi nad cesto se LPP spusti na cesto v dolini Volaščice pred kamnolomom podjetja Marmor. Podjetje se je razvilo v sodobnega proizvajalca oblog iz naravnega kamna in izdelkov po naročilu. 

Pri sotočju Volaščice in Logarščice se odcepi pot v Čabrače, ki so prislonjene v južnem podnožju Blegoša. Pred vasjo obeležje NOB, baročno predelana cerkev sv. Jedrti z oltarno sliko Štefana Subica. 

Iz vasi levo po stezi nad njivami, na kolovoz in desno po stezi v grapo do mlina, ki je bil med vojno požgan, družina pa pobita; naprej na cesto in v vas Suša (izhodišče gozdne poti na Kal). Od tod do samotne hiše z obeležjem NOB, po kolovozu do mlina ob Karlovščici (gornji tok Logarščice), po slabi poti v vas Malenski vrh (705 m). Dalje po stezi skozi Jazbine na Goro, kjer stoji v višini 985 m baročna cerkev Matere Božje z lepim »zlatim« oltarjem (opis v Tavčarjevi povesti Cvetje v jeseni!). Obsežen razgled. Žig!

Od cerkve na Gori (1050 m) po kolovozu pod njivami in skozi gozd navzdol na preval Hlevišče 868 m na s. strani Gore.

Na bližnjem razpotju nadaljujemo TV nekaj minut po levi asfaltirani cesti, potem pa zavijemo levo po kolovozu mimo hiš spet do asfaltirane ceste, po kateri se spustimo na preval Hlevišče (868 m) med Malenskim vrhom (1053 m) na j. in Mladim vrhom na s. strani. Z Brinja je 15 min. Čez preval vodi asfaltirana cesta Javorje–Gorenja Žetina, tam se odcepita asfaltirana cesta na Brinje in gozdna cesta do cerkve na Gori. Iz Četene Ravni do prevala smo hodili skupaj z LPP, ki se od tod vzpne na Goro.

Čez polje gremo v smeri proti Blegošu, ki ga vidimo pred seboj, kmalu pa zavijemo navzdol proti gozdu v smeri proti Gori. Po kamniti gozdni poti se spustimo do velike Bohinčeve domačije ob močnem izviru potoka Murovšček. Tam je nekdaj stal mlin, v katerem je mlinar Blaž Bohinc mlel tudi za partizane. Ko je 24. marca 1945 to odkrila nemška policija, je za kazen ustrelila mlinarja, njegovo ženo in njunih pet otrok, zažgala mlin in trupla umorjenih zmetala v ogenj. Ostala sta dva sinova, ki ju takrat ni bilo doma. Mlina niso obnovili, na hiši pa je zdaj spominska plošča. Pri domačiji zavijemo na nasprotni hribček in po poti proti skupini hiš, ki jih zagledamo pred seboj. Ravna pot po robu nad asfaltirano cesto nas pripelje do ceste, po kateri gremo do hiš. To je zaselek Brinje na majhni terasi pod Mladim vrhom, sicer del vasi Gorenja Žetina. Iz Podvrha je 20 min. Na desni je velika obnovljena domačija, Gorenja Žetina 1.

Iz Četene Ravni gremo po asfaltirani cesti na razgledni pomol s cerkvijo sv. Brikcija; tam je razpotje: kolovoz desno navzgor pelje do Smučarske koče na Starem vrhu (1032 m), TV pa nadaljuje po cesti. Od tam je lep razgled na Četeno Ravan, dolino Ločivnice proti Poljanam in Polhograjskemu hribovju, celo do Snežnika. Zložno se vzpnemo do naselja počitniških hišic na j. pobočju Starega vrha. Te še sodijo v Četeno Ravan. Po ravni cesti skozi naselje pridemo v nekaj minutah do gozdička. Na drugi strani je novo naselje počitniških hišic, ki že sodijo v Podvrh. Po cesti se spustimo do s. roba vasi Podvrh, 910 m, 34 preb. S Četene Ravni je 30 min. To je gručasta vasica na prisojni terasi pod strmim j. pobočjem Starega vrha. Lepo vidimo cerkev Matere božje na Gori (987 m) in Blegoš.

V Podvrhu zavijemo pri kozolcu z asfaltirane ceste desno po kolovozu na bližnji hribček z novo hišo na levi.

Strmo gor ob smrekovem gozdu ob senožeti.

Nadaljujemo do Smučarske koče na Starem vrhu, ki stoji v višini 1032 m.

S Starega vrha po precej kamniti stezi skozi redek gozd navzdol na škrbino, po bukovem, potem po smrekovem gozdu gor na Mladi vrh 1374 m (od koče 1 h 45 min). V Mladem vrhu se večkrat zadržujejo gamsi. Žig!

LPP prečka tod glavne vrhove Loškega pogorja, ki kot apnenčaste kope štrle iznad skrilastega in peščenjakastega hribovja, razkosanega z globokimi grapami. Za Starim in Mladim vrhom je tretji Koprivnik, že sosed Blegoša. Z Mladega vrha se spustimo na preval Na Brdu 1114 m, kjer blegoška cesta s selške stopa na poljansko stran.

S prevala strmo gor v bukov gozd, nato po senožetih na vrh Koprivnika 1393 m. Razgled na gorenjsko in poljansko stran ter na sosednji Blegoš. 

S Koprivnika se LPP spušča po zahodnem slemenu, iz katerega se nekoliko dviga vrh Romovec; sprva bukov gozd, nato senožet z redkimi smrekami, prek kolovoza in naprej do ceste na Kalu 1103 m. Na Kalu gozdarska koča, obeležje NOB, znaki k bližnjemu studencu v gozdu. Prizorišče v Tavčarjevi Visoški kroniki.

S Črnega kala gremo nekaj korakov po cesti proti Prvi ravni, potem pa nas kažipot »Blegoš 1 h« usmeri na pot, ki zavije na Blegoš. Po minuti prečkamo cesto na Murove. Pot se vzpenja po smrekovem gozdu na s. pobočju Blegoša. Ponekod se občasno odpre pogled na Ratitovec, Jelovico in Karavanke. Iz smrekovega pridemo v bukov gozd, pot pa s s. pobočja pride na v. strmi greben. Po 30 min. pridemo do prve vojaške utrdbe, kakršnih je na območju Blegoša več. Zgrajene so bile v obdobju Kraljevine Jugoslavije za varovanje bližnje državne meje z Italijo. Pot se še kakšnih 15 min. strmo dviga, potem pa se zravna. Z razgledišča ob poti zagledamo pred seboj travnat vrh Blegoša, desno pod vrhom pa Leskovško planino s planinsko kočo. Od razgledišča naprej gre pot še nekaj časa po ravnem, potem pa se po travnatem pobočju vzpnemo na vrh.

Z vrha Blegoša se spustimo po precej strmi razgledni poti, ki se vijuga po sz. pobočju na Leskovško planino s planinsko postojanko.

Od koče na Blegošu (1391 m) na preval Špehovše, do kamor seže severni krak blegoške ceste.

Najprej gre pot v glavnem po slemenu ali malo pod njim, čez preval Slugov grič, kamor prihaja s poljanske strani steza iz Slugove doline, s selške pa iznad Zale; čez prehod sega Leskovška Davča v obe dolini - Selško in Poljansko.

Steza se vzpenja skozi gozd in čez senožeti, se spušča v Pretovč (1217 m) in se spet vzdiguje v Črni vrh nad Novaki 1219 m, kjer je malo pod vrhom v nekdanji italijanski vojaški stavbi planinska koča PD Cerkno. Razgled je odprt na Cerkljanjsko in Idrijsko hribovje, Golake in Banjšice. Do koče prihaja cesta iz Cerkna skozi Novake in iz Davče. Od planinskega doma na Črnem vrhu gre LPP na sam vrh in nato zložno navzdol na davško stran po senožetih in pašnikih, poraslih tu in tam z macesni in smrekami. Čez Tuškov in Bičkarjev grič se pot drži ves čas razglednega slemena (bivša jugoslovanko-italijanska meja).

Nato zložno navzdol do razpotja.

Nadaljujemo na davško stran po senožetih in pašnikih, poraslih tu in tam z macesni in smrekami. Čez Tuškov in Bičkarjev grič se pot drži ves čas razglednega slemena (bivša jugoslovanko-italijanska meja.

Od Razpeti (približno 1060 m) pod Cimprovko, kjer gre pot iz Davče v Novake, zavije LPP desno dol k Vrhovčevi kmetiji (tod prireja davško turistično društvo "dan teric").

Po mostu čez Davščico na cesto. Po cesti ob potoku navzdol in na odcepu po cesti levo v breg do središča Davče, 967 m.

Iz Davče je LPP usmerjena po navadni planinski poti nad šolo, po gozdnem južnem bregu Jemčevega Kovka 1104 m, mimo Zakovkarja do Jureža (od tod gre cesta k Žagi v dolini Zadnje Sore), nato strmo do roba pod Humom, čez planino na Medrcah, kjer se odpre razgled na goriško stran, po grebenu na vrh Porezna 1622 m. Po planini rasteta alpska možina in panonski svišč. 

Iz Davče je LPP usmerjena po navadni planinski poti nad šolo, po gozdnem južnem bregu Jemčevega Kovka 1104 m, mimo Zakovkarja do Jureža (od tod gre cesta k Žagi v dolini Zadnje Sore), nato strmo do roba pod Humom, čez planino na Medrcah, kjer se odpre razgled na goriško stran, po grebenu na vrh Porezna 1622 m. Po planini rasteta alpska možina in panonski svišč. 

Z vrha se spustimo po stezi, ki se po jv. travnatem hrbtu zvijuga na medgorje Medrce (1410 m), vez med Poreznom in Počansko goro. Tja pripelje tudi slaba gozdna cesta iz Gorenjih Novakov in Davče. Na v. strani medgorja so obširni planinski pašniki. Da ne zaidemo na napačno pot, moramo paziti na kažipote. Na levo se odcepi pot v Davčo in naprej na Črni vrh, kamor sta namenjeni E-7 in LPP, na desno pa v Poče in Cerkno, ki ga vidimo v kotlini na j. strani pogorja.

Od Doma Andreja Žvana - Borisa se v 10 min. povzpnemo na vrh Porezna, na katerem je tudi spomenik padlim borcem NOV.