Izlet: Rogatec Boč

Dom stoji na prostrani planoti Na Ravni na zahodnem pobočju Boča, zraven cerkvice sv. Miklavža iz začetka 16. stoletja. Prvo skromno kočo je na vrhu Boča postavila in 18. septembra 1899 odprla Savinjska podružnica SPD, leta 1904 pa jo je predala Podravski podružnici SPD v Rušah; po 1. svetovni vojni jo je prevzela podružnica SPD v Mariboru. Nova Poljčanska podružnica SPD je v bližini cerkvice sv. Miklavža zgradila novo planinsko kočo, ki so jo odprli 17. avgusta 1930, na vrhu Boča pa lesen razglednik. Okupator je onesposobil kočo in uničil razglednik. PD Poljčane je leta 1946 zgradilo nov razglednik in začelo obnavljati postojanko, ki so jo dvignili za nadstropje; novi dom so odprli 13. julija 1952. Leta 1955 so napeljali elektriko, leta 1962 pa so namesto lesenega postavili jekleni razglednik, ki pa so ga leta 1983 prestavili na sosednji vrh. Dom so temeljito obnovili in posodobili leta 1979. Jeseni 1989 je v domu zazvonil telefon. Cesta iz Poljčan do doma je bila asfaltirana leta 1999. Dom je stalno odprt, vsak dan. V dveh gostinskih prostorih je 100 sedežev, točilni pult; v sejni sobi je 30 sedežev; v 8 sobah je 15 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 47 ležišč in 7 pomožnih; WC v pritličju in nadstropju, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo v nadstropju; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.

BOČ, 979 m, gora v Bočkem pogorju, jv. od Poljčan. Bočko, tudi Konjiško pogorje, se vleče od soteske reke Pake pri Hudi Luknji na z. do z. roba Varaždinske Podravine. Pogorje se znižuje od Paškega Kozjaka z Basališčem (1272 m) na z. do Ravne gore (682 m) na Hrvaškem. Geološko in goropisno je najvzhodnejši del Karavank. Boč je zgrajen iz apnenca in paleozojskih kamnin. Pobočja so strma in porasla večinoma z bukovimi gozdovi. Na Boču so rastišča redkih alpskih in dinarskih rastlin, med katerimi izstopajo velikonočnica, dišeči volčin, turška lilija in lepi jeglič. Rastišče velikonočnice Na Ravni, ki je edino v Sloveniji, je bilo z odlokom Skupščine občine Šmarje pri Jelšah imenovano za naravni rezervat. Na Boču opazimo tudi številne kraške pojave: votline, jame, vrtače in doline. Pol ure nad planinskim domom je v pečinah na }z. pobočju Boča ob stari, zdaj opuščeni poti na vrh, jama Balunjača, v kateri so po ljudskem izročilu bivale žalik žene, pozneje pa razbojniki, ki jim je poveljevala Orjaška Špelca.
Na vrhu, ki je po obliki ozek greben, stojita telekomunikacijski stolp in 20 m visoki jekleni razglednik, ki ga je postavilo PD Poljčane. Prvi razgledni stolp so leta 1899 uredili domači planinci v košati bukvi, ki so ji posekali rogovilaste veje, nanjo postavili oder za 10 oseb in ga prekrili s streho. S stolpa je obširen razgled: na s. vidimo vzhodno Pohorje. Dravsko polje in Slovenske gorice, na v. Haloško gričevje, Plešivec. Donačko goro, Macelj. Ravno goro in lvanščico, na ]v. Medvednico, na j. Kozjansko gričevje, Posavsko hribovje, Gorjance in v daljavi Snežnik, na z. Konjiško goro v bližini, Stenico, Paški Kozjak, Uršljo goro in Peco, ob jasnem vremenu tudi Savinjske Alpe in Julijce, na sz. pa Pohorje z Roglo.