Več o točki
Vrh:
Prisojnik ali Prisank je izredno razsežna gora, ki v
Vzhodnih Julijskih Alpah nima primere. Na v. se prek globoke
zareze Škrbine (1989 m) navezuje na masiv Razorja. Na j. se
spuščajo zgruščena in travnata pobočja v dolino Trente. Na z. strani ga Vršič
loči od Mojstrovke. Na s. se mogočno ostenje dviga nad dolino Suhe Pišnice in
Krnico. Prisojnik ima več pomembnih vrhov. Najvišji vrh Prisojnik, po katerem se
gora tudi imenuje, je visok 2547 m. Na skrajnem z. gore proti Vršiču je predvrh
Kraj Sten (2311 m) s prepadnimi stenami. V bližini glavnega
vrha proti v. se dvigajo trije stolpi Zvonikov (2438 m), naprej
proti Škrbini Zadnji Prisajnik (2392 m). V s. grebenu med Suho
Pišnico in Krnico pa se zvrstijo Mali Prisajnik (2215 m),
Galičica (2078 m) in Prednja glava (1684 m). Prisojnik je tako
kot vse Julijske Alpe grajen iz mezozojskih apnencev in dolomitov.
Prisojnik je znan po treh naravnih zanimivostih: Prednje okno, Zadnje okno in
Ajdovska deklica.
Prednje okno je največje in najbolj znano naravno okno v
Julijskih Alpah. Je v z. grebenu. Lepo ga vidimo s ceste med Kočo na Gozdu in
prelazom Vršič. Nastalo je s preperevanjem skalnega oboka. Okno omenja že
Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Skozi okno pelje zela zahtevna
»Kopiščarjeva pot«, imenovana tudi »Jeseniška pot«; ime ima po gorskem vodniku
Antonu Kravanji — Kopiščarju (1889-1953) iz Trente, ki jo je nadelal, vzdržuje
pa jo PD Jesenice.
Zadnje okno je v grebenu med Zadnjim Prisojnikom in Škrbino;
skozenj pelje zelo zahtevna Jubilejna pot. Tine Mihelič je v planinskem vodniku
Julijske Alpe zapisal, da »zaradi svoje čudovite oblike spominja na gotsko
cerkev«.
Obraz Ajdavske deklice v s. strani so oblikovale odlomljene
skale. Najlepši pogled nanjo je od Poštarskega doma na Vršiču. Pripovedka pravi,
da je to okamenela ajdovska deklica. Ko je živela, je bila dobrega in
usmiljenega srca; gornike in tovornike je vodila skozi snežne zamete v dolino
Trente. Bila je tudi sojenica, ki je prerokovala novorojenčkom. Nekemu
novorojenčku v Trenti je prerokovala, da bo postal pogumen lovec, kakršnega še
ni bilo pod Prisojnikom; ustrelil bo belega gamsa z zlatimi rogovi, rogovje
prodal in bajno obogatel. Ko so za prerokbo zvedele sojeničine sestre, so jo
preklele, da je okamnela, ko se je vrnila v steno.
Vse pomembnejše pristope in prehode so že v prejšnjem stoletju poznali
domačini, pastirji in lovci. Sz. steno so v raznih smereh preplezali divji lovci
iz Trente. Znameniti kranjskogorski vodnik Janez Pečar — Bobek (1861-1949) je
25. decembra 1905 opravil prvenstveni vzpon skozi Prednje okno na vrh
Prisojnika. Dr. Kugy in Bois de Chesne sta 22. julija 1889 v spremstvu
trentarskega vodnika Andreja Komaca in bovškega vodnika Marka prva preplezala
sz. steno Prisojnika. Tudi danes so stene Prisojnika cilj mnogih alpinistov, na
vrh pa pride zaradi razmeroma lahkega dostopa po j. strani veliko planincev.
Prisojnik je tudi kontrolna točka Poti prijateljstva treh dežel.
Razgled s Prisojnika je med najlepšimi v naših Alpah. Na sv. in v. strani
vidimo onstran Krnice Martuljkovo skupino s Špikom ter Škrlatico in Dovški
Gamsovec. Na jv. se v bližini dviga Razor, za njim pa vidimo Triglav. Na j. je
globoko pod nami dolina Trente s Sočo, na njeni levi Veliko Špičje, na desni
Trentski Pelc in Bavški Grintavec, vmes pa malo naprej stoji Krn. Od Kaninskega
pogorja na jz. se pogled sprehodi prek Loške stene do Mangrta, Jalovca in
Rateških Ponc ter naprej proti s. do Karnijskih in Ziljskih Alp z Dobračem. Tik
pred nami je na z. strani Mojstrovka, na s. pa lepo vidimo vršiško cesto,
Kranjsko Goro in z. del Karavank. Ob dobri vidljivosti opazimo na s. obzorju
mogočno kuliso Visokih in Nizkih Tur.
Žig in vpisna knjiga sta v skrinjici na vrhu. PD PT Ljubljana.
© Jože Dobnik