Izlet: Topol pri Medvodah Bohinjska Bistrica

Na razpotju se leva cesta se spusti v dolino Gradaščice, nas pa kažipot »Grmada 1 h 10, Tošč 2 h 10« usmeri na desno cesto, ki pelje na Belo. Lepa cesta se zelo zložno vzpenja po hrbtu Silovci, poraslem z mešanim gozdom. Po 15 min. od gostilne smo na razpotju pri peskokopu; cesta zavije proti j. na Belo, TV pa naravnost po s. gozdnatem pobočju Goljeka.

Gozdni kolovoz pripelje na nizek preval na jz. strani Goljeka, potem pa pridemo na greben, po katerem je speljana steza tik pod robom. S. pobočje Veliki les se spušča proti ozki dolini Kopačnice, po kateri pelje cesta iz Trnovca na Gonte, j. strmo pobočje Lipje pa proti dolini Gradaščice. Steza se nekoliko vzpenja in spušča. Na skalnatem pobočju nad potjo je spominska plošča narodnemu heroju Ladu Dolničarju - Rudiju in 22 borcem 1. bataljona Dolomitskega odreda, padlim 19. 3. 1943 v boju z Italijani. Mimo skal smo kmalu na planem z lepim pogledom na Grmado tik pred nami in na Tošč. Po nekaj manj kot uri iz Topola smo na razpotju ob vznožju Grmade: leva pot se spusti v dolino Gradaščice, srednja zavije naravnost navzgor na Grmado, desna s TV pa čez Gonte na Tošč.

TV nadaljujemo po travnatem s. pobočju Grmade na preval Gonte med Grmado in Toščem. Tam je kmetija odprtih vrat Gontar, pri kateri hranijo žig TV.

Od domačije Gontar naredimo nekaj korakov navzgor po gozdni cesti do razpotja več poti. Na kažipotih piše, da je na Tošč 45 min., Grmado 20 min., Katarino 1 h 20, do Legastje v dolini Ločnice 1 h, v Medvode 3 h, do Doma na Govejku 2 h, na Osolnik 3 h in v Polhov Gradec 1 h. Nad razpotjem zavijemo s ceste levo na poraščen jv. hrbet Malega Tošča. Pot na Tošč je skupna z Ljubljansko mladinsko potjo in Polhograjsko planinsko potjo. Levo je globoka ozka dolina Mačkovega grabna, ki se strmo spušča med Grmado na jv. in Špikom (716 m) na sz. strani doline. Na zgornjem koncu doline opazimo na hribčku (686 m) domačijo Jelovčnik. Na nasprotni strani doline se dviga Polhograjska gora s cerkvijo sv. Lovrenca. Kmalu se steza priključi na gozdno cesto, ki se vzpenja po hrbtu Malega Tošča. Na s. strani se skozi drevje pokaže hrib Osolnik s cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata. Po 5 min. zapustimo cesto, kažipot "Tošč 25 min." nam pokaže levo na stezo, ki se po hrbtu precej strmo vije na Mali Tošč (902 m).

Z Malega Tošča se spustimo na precej ravno sleme, ki veže oba vrhova. Le 5 min. je do razpotja: z desne pripeljeta od Mihelčičevega doma na Govejku E-7 in LPP.

Dobro uhojena steza se nekaj časa precej strmo vzpenja po hrbtu, potem pa preide na njegovo j. stran. Ko se pot zravna, imamo lep pogled na Mali Tošč in Grmado, kmalu pa pred seboj zagledamo travnato j. pobočje pod vrhom Tošča. Čez nekaj minut že stopimo na vrh Tošča.

S prevala Gonte na Tošč je 45 min.

S Tošča gre TV skupaj z E-7, LPP in Polhograjsko planinsko potjo. Steza se najprej blago, potem pa precej strmo spusti po z. hrbtu Tošča ob robu gozda na desni, levo pa je strmo travnato, delno že zaraščeno pobočje. Na j. opazimo pod Polhograjsko goro Polhov Gradec. Po 15 min. pridemo v gozd; sprva je pot dokaj ravna, potem pa se precej strmo spusti po hrbtu in košenicah na cesto med cerkvijo sv. Jederti in domačijo Selan. S Tošča je 40 min. Cerkev sv. Jederti (746 m) je bila prvič omenjena leta 1526, v njej je nekaj dragocenih slikarij, v zvoniku pa je zvon iz leta 1563.

Cesta pelje mimo cerkve, potem pa po razvodnem slemenu med potokom Hrastnica na s. in Petračevim grabnom s potokom Mala Božna na j. strani v razloženo hribovsko naselje Selo nad Polhovim Gradcem, 650 m, 34 preb., na slemenu in na v. pobočju Kopačevega vrha (877 m). Nekdaj je tam čez vodila pomembna tovorna pot Polhov Gradec-Škofja Loka. Po 10 min. smo na razpotju (699 m) pri obnovljeni kapelici in peskokopu. Desna cesta pelje v dolino Hrastnice in naprej na Ožbolt nad Zmincem, TV pa gre naravnost po planem hrbtu z njivami in travniki do 10 min. oddaljene kmetije odprtih vrat Ogrin v zaselku Brezje, Selo nad Polhovim Gradcem 6, kjer se lahko okrepčamo.

Za Ogrinčevo kmetijo zavijemo s ceste po kolovozu navzgor in gremo po travnatem pobočju v gozd, vendar smo po nekaj korakih že zunaj.

Po robu ob j. strani gozda na Gradišču (791 m) se zložno vzpenjamo proti razvodnemu hrbtu med dolinama Hrastnice na s. in Petračevim grabnom na j. strani. Na razpotju kolovozov gremo naprej po desnem, slabšem kolovozu navzgor po hrbtu, ki je bil nekdaj travnat, zdaj pa je precej zaraščen. Večkrat nas premamijo lepi razgledi, da se ustavimo. Nad dolino Hrastnice vidimo naselje Ožbolt nad Zmincem, na j. strani Petračev graben, Polhograjsko goro in Koreno, če pogledamo nazaj, pa vidimo vso pot, ki smo jo prehodili od Tošča. Ko se pot zravna, pridemo na plano in do razpotja na prevalu na v. strani Kopačevega vrha. Od kmetije odprtih vrat je 25 min.

Z razpotja nas široka pot popelje po travnatem pobočju Kopačevega vrha proti bližnjemu gozdu, kjer stopimo na gozdno cesto. Na j. strani se pobočje z bukovim gozdom zelo strmo spušča v Petračev graben. Sprva ravna cesta se začne zložno spuščati. Kmalu smo iz gozda in na pobočju pod nami zagledamo Kopačevo domačijo, h kateri se na ovinku odcepi kolovoz. Na ovinku gremo naprej po desni, precej ravni cesti na preval Predole med Kopačevim vrhom in Mlako (914 m). Tam je razpotje planinskih poti in gozdnih cest. LPP in Polhograjska planinska pot nas začasno zapustita in se vzpneta na Mlako, od tam pa se spustita na Črni Vrh.

Cesta proti s. zavije na Ožbolt in v Bodoljsko grapo. TV in E-7 nadaljujeta na Črni Vrh po gozdni cesti mimo Ostreža. Od razpotja na v. strani Kopačevega vrha do prevala Predole je 25 min.

Precej ravna cesta se zvija po jv. pobočju Mlake, poraslem z listnatim gozdom. Le 10 min. smo potrebovali do stare domačije Ostrež, Črni Vrh 21. Še naprej gremo po cesti, ki preide na jz. pobočje Mlake in se začne zložno vzpenjati. Čez cesto teče več majhnih potočkov. Po 15 min. pridemo na travnato planoto Prosenov grič, na katerem je že več domačij naselja Črni Vrh. Pred nami se dviga Pasja ravan, na z. strani pa nad Poljansko dolino, v kateri opazimo cerkev sv. Volbenka z dvema zvonikoma v Logu nad Škofjo Loko, Gabrška gora, naprej pa Blegoš, Mladi in Stari vrh, zadaj pa se kažeta Kojca in Porezen. Z desne se z Mlake priključita LPP in Polhograjska planinska pot.

Pot nadaljujemo skupaj z E-7 po asfaltirani cesti, ki se zložno spusti na širok preval s križiščem cest na v. strani Pasje ravni. Tik pod križiščem je domačija s kmečkim turizmom Pri Koširju, Jože Setnikar, Črni Vrh 46, telefon: 01/364 51 16. Od domačije Ostrež je 30 min.

Pri kapelici na prevalu nad kmečkim turizmom Pri Koširju zavije na prvem razpotju na desno cesta s planinsko potjo na Valterski vrh in naprej v Log nad Škofjo Loko, levo navzdol pa cesta mimo Koširja na Sivko in v Lučine; po tej gre tudi E-7. Le nekaj korakov od kapelice je križišče: po desni cesti bi čez Bukov Vrh prišli na Visoko v Poljanski dolini, leva pa pelje na Pasjo ravan, v Suhi Dol in v Poljane nad Škofjo Loko.

Cesta se zložno dviga po j. pobočju Pasje ravni. Na jv. strani se nam večkrat pokaže cerkev sv. Lenarta na Črnem Vrhu, v pobočja na tej strani pa se zajedajo globoke grape pritokov Velike Božne.

Sledimo markacijam na vrh Pasje ravni, ki je najvišji vrh Polhograjskih dolomitov (1030 m).

Po nekaj korakih se na levo odcepi planinska pot v Vinharje. Nadaljujemo po gozdni cesti, in ko nas ta pripelje na plano, zagledamo Bukov vrh s cerkvijo sv. Sobote. Nad cesto je bil nekdaj gozd, zdaj pa je tam travnato pobočje. Cesta čez travnik nas pripelje do velike Mežnarjeve domačije, Bukov Vrh 16, tik pod hribčkom s cerkvijo. Do te domačije vodi tudi asfaltirana cesta z Visokega pri Poljanah.

Od spomenika na Pasji ravni do Mežnarjeve domačije je 1 h.

Od Mežnarjeve domačije se v treh minutah po travnatem pobočju Bukovega vrha povzpnemo do cerkve. Pri njej se ustavimo zaradi lepega razgleda na vse strani, zlasti na Škofjeloško hribovje od Starega vrha do Blegoša ter na Julijce na sz., na Lubnik, na gorenjsko ravnino okrog Brnika in Kamniško-Savinjske Alpe na s., na Pasjo ravan v bližini na jv. ter na hribovit svet Polhograjskih Dolomitov proti j. Na v. se nad grapo Sovpat dviga gora Polhovec (948 m); na njeni z. strani je tik nad grapo majhno naselje Valterski Vrh (685 m) s poznogotsko cerkvijo sv. Filipa in Jakoba.

Od cerkve se pot spusti po travnatem sz. pobočju do bližnje domačije Kamenšek, ki jo zagledamo že z vrha. Na levi je pod strmim pobočjem ozka Hotoveljska grapa, ob njenem izteku v Poljansko dolino pa že opazimo Poljane. Desno od Poljan stoji na hribčku nad dolino cerkev sv. Volbenka v Logu.

Pot se priključi na travniški kolovoz, po katerem gremo mimo Kamenškove domačije na desni do lipe, kažipot na njej pa nam pokaže levo navzdol po travnatem pobočju v gozd. Le nekaj korakov po gozdu in že pridemo na plano. Na pobočju pod kolovozom so ograde, v katerih se pasejo jeleni. Lepo vidimo Poljane, Gabrško goro na drugi strani doline in Lubnik na severu. Po 10 min. smo od Kamenška pri domačiji Platiša, malo pod našo potjo. Na pobočju nad domačijo je grob partizana Kazimirja Ložarja - Metoda, ki je padel 12. 3. 1944. Z ovinka dovozne ceste malo pod domačijo nam kažipot pokaže našo pot na levo po travniškem kolovozu. Na začetku poti raste visoka lipa. Po travnatem pobočju smo v 5 min. v mešanem gozdu. Nad potjo dvakrat opazimo električni kabelski vod. S kolovoza pridemo na stezo, po kateri se spustimo na zaraščeno travnato pobočje nad potjo in do drogov s telefonskim kablom. Na desni je velik travnik Ahternikove kmetije, vendar hiše ne vidimo. Po nekaj minutah zagledamo ob robu gozda nov lesen križ, ob njem pa starega. Pot nadaljujemo po travniku, ki ga zarašča gozd. Pridemo v gozd. Široka pot pelje po s. strani hrbta hriba Kucelj (505 m) nad globoko grapo na desni.

Po 10 min. od križa postane pot steza, ki se obrne na j. stran hriba. Pa ozki stezi, ki je speljana v okljukih, po 10 min. sestopimo po strmem gozdnatem pobočju Kuclja v ozko dolino potoka Hotoveljščica. Po brvi čez Hotoveljščico pridemo na asfaltirano cesto Poljane-Črni Vrh in v naselje Hotovlja.

Ob naši poti do Hotovelj so nameščeni leseni kažipoti "Bukov vrh", ki označujejo romarsko pot iz Poljan do cerkve na Bukovem vrhu.

Od Hotovlje do pol kilometra oddaljenih Poljan gremo po asfaltirani cesti proti Poljanski Sori, čez most prečkamo reko ter gremo naprej do križišča na regionalni cesti Škofja Loka-Gorenja vas in na drugo stran v središče Poljan.

TV nadaljujemo po ravni asfaltirani cesti, ki pelje v Javorje. Vse do Delnic bomo hodili po dolini potoka Ločivnica. Že na začetku poti vidimo pred seboj na levi kopasti Blegoš, v sredini Malenski vrh in zvonik cerkve na Gori, za njim pa proti desni Mladi in Stari vrh. Kmalu se nam na pobočju Starega vrha pokaže vasica Četena Ravan, pred nami pa Volča, do katere smo hodili 30 min. Volča, 410 m, 114 preb., je razložena vas z gručastim jedrom ob sotočju Ločivnice in Kebrovca.

Od cerkve na Gori (1050 m) po kolovozu pod njivami in skozi gozd navzdol na preval Hlevišče 868 m na s. strani Gore.

S prevala Hlevišče do jedra vasi Gorenja Žetina bomo ves čas hodili po asfaltirani cesti. Po sprva ravni cesti po gozdu pridemo po 10 min. do domovanja znanega ljudskega umetnika kiparja Petra Jovanoviča, Dolenja Žetina 1. Nekaj minut naprej smo na cestnem ovinku, na katerem priteče izpod Brda (1144 m) med Mladim vrhom in Koprivnikom potok Slatuška; ta ima na pobočju nad cesto šest slapov, pod cesto pa še sedmega ter več slapičev in skočnikov. Ko smo mimo grape s potokom, se na levo odcepi cesta v Dolenjo Žetino, 830 m, 33 preb., ki jo vidimo na terasi na prisojnem pobočju pod Gorenjo Žetino. Naša pot pa se precej strmo vzpenja proti Gorenji Žetini, ki jo vidimo pred seboj. Odpre se čudovit pogled na Blegoš v bližini in na globoko grapo Logarščice med Blegošem in Malenskim vrhom. Na ovinku pred vasjo priteče izpod Brda manjši potok Rancka; tudi na njem je več slapov, žlebov in tolmunov. Slapove obeh potokov je zanimivo opisal prof. dr. Anton Ramovš v knjigi Slapovi Slovenije, ki jo je leta 1983 izdala Slovenska matica. Še nekaj korakov po cesti in že smo v središču vasi. S prevala Hlevišče je 30 min.

Na velikem kozolcu na zgornjem koncu vasi je pritrjen kažipot »Blegoš«, ki nas usmeri na gozdno cesto, po kateri bomo nadaljevali TV do Črnega kala. Cesta se zložno vzpenja po senožetih na j. strmem pobočju Koprivnika. Pod cesto je globoka grapa, ki se spušča od Črnega kala proti Hotavljam v Poljanski dolini. Pred seboj vidimo v bližini preval Črni kal; levo se nad njim vzpenja Blegoš, desno Koprivnik. Cesta po travnatem pobočju je asfaltirana. Po 15 min. pridemo v gozd, cesta pa se zelo počasi vzpenja proti prevalu. Na desni je ob cesti zajetje vode, od tam naprej pa je cesta vse do Črnega kala precej ravna.

S Črnega kala gremo nekaj korakov po cesti proti Prvi ravni, potem pa nas kažipot »Blegoš 1 h« usmeri na pot, ki zavije na Blegoš. Po minuti prečkamo cesto na Murove. Pot se vzpenja po smrekovem gozdu na s. pobočju Blegoša. Ponekod se občasno odpre pogled na Ratitovec, Jelovico in Karavanke. Iz smrekovega pridemo v bukov gozd, pot pa s s. pobočja pride na v. strmi greben. Po 30 min. pridemo do prve vojaške utrdbe, kakršnih je na območju Blegoša več. Zgrajene so bile v obdobju Kraljevine Jugoslavije za varovanje bližnje državne meje z Italijo. Pot se še kakšnih 15 min. strmo dviga, potem pa se zravna. Z razgledišča ob poti zagledamo pred seboj travnat vrh Blegoša, desno pod vrhom pa Leskovško planino s planinsko kočo. Od razgledišča naprej gre pot še nekaj časa po ravnem, potem pa se po travnatem pobočju vzpnemo na vrh.

Z vrha Blegoša se spustimo po precej strmi razgledni poti, ki se vijuga po sz. pobočju na Leskovško planino s planinsko postojanko.

Od koče na Blegošu (1391 m) na preval Špehovše, do kamor seže severni krak blegoške ceste.

Najprej gre pot v glavnem po slemenu ali malo pod njim, čez preval Slugov grič, kamor prihaja s poljanske strani steza iz Slugove doline, s selške pa iznad Zale; čez prehod sega Leskovška Davča v obe dolini - Selško in Poljansko.

Steza se vzpenja skozi gozd in čez senožeti, se spušča v Pretovč (1217 m) in se spet vzdiguje v Črni vrh nad Novaki 1219 m, kjer je malo pod vrhom v nekdanji italijanski vojaški stavbi planinska koča PD Cerkno. Razgled je odprt na Cerkljanjsko in Idrijsko hribovje, Golake in Banjšice. Do koče prihaja cesta iz Cerkna skozi Novake in iz Davče. Od planinskega doma na Črnem vrhu gre LPP na sam vrh in nato zložno navzdol na davško stran po senožetih in pašnikih, poraslih tu in tam z macesni in smrekami. Čez Tuškov in Bičkarjev grič se pot drži ves čas razglednega slemena (bivša jugoslovanko-italijanska meja).

Nato zložno navzdol do razpotja.

Nadaljujemo na davško stran po senožetih in pašnikih, poraslih tu in tam z macesni in smrekami. Čez Tuškov in Bičkarjev grič se pot drži ves čas razglednega slemena (bivša jugoslovanko-italijanska meja.

Od Razpeti (približno 1060 m) pod Cimprovko, kjer gre pot iz Davče v Novake, zavije LPP desno dol k Vrhovčevi kmetiji (tod prireja davško turistično društvo "dan teric").

Po kolovozu v dolino, kjer je nekoč stal Vrhovčev mlin, po mostu čez Davščico na cesto.

Gremo po gozdni poti na Petrovo brdo. Pot skozi gozd in po senožetih, razgled na Spodnje Bohinjske gore in Ratitovec.

Petrovo brdo je preval 804 m in naselje na njem, čezenj gre cesta iz Selške doline v Baško grapo, razvodje med Črnim in Jadranskim morjem.

Po 5 min pridemo na gozdno cesto s planine Podlajnar na pobočju Lajnarja (1549 m). Še 5 min zložne hoje, pa pridemo na razpotje: desna cesta pelje na bližnji Kup (1046 m) z RTV pretvornikom in v Podbrdo, SPP pa nadaljujemo naravnost navzdol po zelo strmi gozdni cesti po hrbtu med dvema grapama. Ko smo iz gozda, zagledamo na bližnjem prevalu naselje Petrovo Brdo, kamor smo namenjeni.

Na desni je globoka grapa, v kateri izvira reka Bača. Po 15 min s planine zapustimo cesto, ki zavije desno, SPP pa se precej spusti po gozdnatem hrbtu. 

SPP nas popelje vprek po j. pobočju Slatnika (1609 m). Najprej se zložno spuščamo po nekdanjih senožetih, potem pa bolj strmo po gozdu na planino Ravan. S prevala 30 min. Na planini stoji lovska koča, na njej je tabla "Dobrodošli pri Koucah". Pri koči so mize in klopi, kjer lahko prijetno počivamo. Lepa pobočja Slatnika in sosednjega Lajnarja so med obema vojnama poškodovali Italijani, ko so kopali poti in gradili utrdbe ob takratni državni meji. Na v. strani jase je na začetku gozda razpotje: leva markirana steza se vzpne po strmem travnatem pobočju čez preval med Slatnikom in Lajnarjem na Soriško planino, SPP pa nadaljuje po nekdanji vojaški cesti, ki se zložno spušča po mešanem gozdu. 

Na prevalu nas kažipot usmeri po mulatjeri proti Petrovemu Brdu. Kmalu se navzgor odcepi markirana pot do uro in pol oddaljene Litostrojske koče na Soriški planini (1306 m), ki pa ni v planinskem upravljanju, desno navzdol pa strma markirana pot skozi vasico Bača v Podbrdo (508 m),

SPP se z vrha spusti po v. grebenu Koble, a ga kmalu zapusti in zavije v dolino na s. strani grebena, v kateri se menjavajo kotanjaste senožeti in smrekovi gozdovi. Po pol ure spusta pridemo do ceste, ki s s. pripelje na preval Vrh Bače in se tu tudi konča.

S prevala Na Kalu, kjer je več izvirov, gremo mimo razvalin nekdanje obmejne stražnice, od koder je lep razgled na Porezen, globoko Baško grapo in strma j. pobočja Koble, potem pa se v okljukih povzpnemo na 15 min oddaljeno sedlo med Koblo in Kravjo Črno goro (1541 m). Če se ozremo nazaj, vidimo v sredini vrh Črne prsti, na desni Črno goro, na levi Kontni vrh, med njima pa kotlinico s Planino za Črno goro. S sedla se obrnemo proti j. in se v 15 min povzpnemo na vrh Koble.