Begunjščica je gora, ki se dviga nad dolino Drage s. od Begunj. Strma j. pobočja so do okoli 1500 m gozdnata, v zgornjem delu rušnata in travnata. V. skalni rob gore se dviga nad ozko Šentansko dolino, ki loči Begunjščico od Košute. Z. gozdnato pobočje pod Roblekovim domom se strmo spušča v ozko dolino Završnice. S. pobočja od Smokuške planine do Ljubelja so skalnata in prepadna, vmes pa so obširna melišča in žlebovi. lz vršnega grebena gore se dvigajo trije vrhovi: v. je Begunjska Vrtača (1991 m), srednji Veliki vrh (2060 m) je najvišji vrh gore, z. od njega pa je Srednji vrh (1979 m). Gora je sestavljena iz triasnih apnencev. Begunjščica je znana po bogati flari; tod rastejo tudi dolgocvetni jeglič, rogata vijolica, lepi čeveljc, dišeči volčin, rožnati gadjak, lasuljasti glavinec, rumeni svišč ali košutnik in druge rastline. Po skalovju in po travnih policah pa lahko opazimo tudi gamse in kozoroge.
Z vrha je zelo lep razgled. Na s. je pod prepadnimi stenami dolina Zelenica in nad njo grebeni Ljubeljščice, Na Možeh, Palca in Vrtače, na obzorju pa ob dobri vidljivosti vidimo Visoke Ture. Proti v. je širok razgled na Košuto, Kamniške in Savinjske Alpe in Peco. Na j. je ob vznožju dolina Draga, v. od nje se dviga Dobrča, z. pa Stolovo pogorje; naprej se širi gorenjska ravnina, za njo pa se dvigajo Škofjeloš'ko hribovje, Ratitovec, Jelovica, Pokljuka in Julijci.
Žig je v skrinjici na Velikem vrhu. PD Radovljica.
© Jože Dobnik