Izlet: Podutik Pretovč

Nadaljujemo naravnost navzgor na prelaz Prevalnik (378 m) z razpotjem, na katerem se od ceste na Dobrovo odcepi na desno ožja asfaltirana cesta na Toško Čelo. Cesta se zložno dviga po gozdu, po nekaj minutah pa smo na planoti, na kateri je na desni strani ceste spomenik kurirčku Dolomitskega odreda. Verzi na spomeniku so namenjeni vsem padlim partizanskim kurirjem:

»Tihim junakom kurirjem,
drznim perutim naših besed.
Niso se bali umreti,
tiho so padli za boljši svet.«

Pri spomeniku nekoliko postanemo in se spomnimo številnih kurirjev, ki so padli pri opravljanju odgovornih nalog, potem pa gremo naprej po cesti. Na sz. strani vidimo v bližini hrib Toško čelo z veliko hišo (gostilno) na robu; tam je naš cilj. Približno 50 m od spomenika zavije s ceste desno v gozd lepa pot, po kateri v 10 min. spet pridemo na cesto. Naprej bomo hodili po ovinkasti cesti, ki se precej strmo vzpne proti gostilni, v kateri hranijo žig TV. Ko pridemo na plano, se na j. strani odpre dolina Gradaščice z naseljem Dobrova. Od križišča nad Podutikom je 60 min.

S Toškega Čela v Topol (Sv. Katarino) gremo ves čas po cesti, ki se vije po obširni kraški planoti Ravnik v smeri proti z. Po nekaj minutah pokaže kažipot na vzpetino Toško čelo, 5 min. Nekaj korakov naprej je ob cesti, ki postane makadamska, kozolček z napisom »Krajinski park Polhograjski Dolomiti«. Odpre se lep pogled na Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Na desno se odcepi steza k Slavkovemu domu na Golem Brdu. Pridemo v mešani gozd. Cesta se zložno vzpenja in spušča po valoviti kraški planoti. Po 30 min. zagledamo pred seboj kopast Ilov vrh (721 m), na desni pa hrbet s skalnatim Jeterbenkom (774 m) ter kmetijami na j. pobočju. Ko po 15 min. pridemo iz gozda, na pobočju nad cesto že vidimo naselje Topol s cerkvijo sv. Katarine. Cesta se zložno spusti proti prevalu med Ilovim vrhom in Roščem (658 m), tja pa pripelje tudi markirana pot od Žerovnika v dolini Gradaščice.

Kmalu nas pozdravi turistični kozolček "Dobrodošli na Katarini".

Na razpotju se leva cesta se spusti v dolino Gradaščice, nas pa kažipot »Grmada 1 h 10, Tošč 2 h 10« usmeri na desno cesto, ki pelje na Belo. Lepa cesta se zelo zložno vzpenja po hrbtu Silovci, poraslem z mešanim gozdom. Po 15 min. od gostilne smo na razpotju pri peskokopu; cesta zavije proti j. na Belo, TV pa naravnost po s. gozdnatem pobočju Goljeka.

Gozdni kolovoz pripelje na nizek preval na jz. strani Goljeka, potem pa pridemo na greben, po katerem je speljana steza tik pod robom. S. pobočje Veliki les se spušča proti ozki dolini Kopačnice, po kateri pelje cesta iz Trnovca na Gonte, j. strmo pobočje Lipje pa proti dolini Gradaščice. Steza se nekoliko vzpenja in spušča. Na skalnatem pobočju nad potjo je spominska plošča narodnemu heroju Ladu Dolničarju - Rudiju in 22 borcem 1. bataljona Dolomitskega odreda, padlim 19. 3. 1943 v boju z Italijani. Mimo skal smo kmalu na planem z lepim pogledom na Grmado tik pred nami in na Tošč. Po nekaj manj kot uri iz Topola smo na razpotju ob vznožju Grmade: leva pot se spusti v dolino Gradaščice, srednja zavije naravnost navzgor na Grmado, desna s TV pa čez Gonte na Tošč.

TV nadaljujemo po travnatem s. pobočju Grmade na preval Gonte med Grmado in Toščem. Tam je kmetija odprtih vrat Gontar, pri kateri hranijo žig TV.

Od domačije Gontar naredimo nekaj korakov navzgor po gozdni cesti do razpotja več poti. Na kažipotih piše, da je na Tošč 45 min., Grmado 20 min., Katarino 1 h 20, do Legastje v dolini Ločnice 1 h, v Medvode 3 h, do Doma na Govejku 2 h, na Osolnik 3 h in v Polhov Gradec 1 h. Nad razpotjem zavijemo s ceste levo na poraščen jv. hrbet Malega Tošča. Pot na Tošč je skupna z Ljubljansko mladinsko potjo in Polhograjsko planinsko potjo. Levo je globoka ozka dolina Mačkovega grabna, ki se strmo spušča med Grmado na jv. in Špikom (716 m) na sz. strani doline. Na zgornjem koncu doline opazimo na hribčku (686 m) domačijo Jelovčnik. Na nasprotni strani doline se dviga Polhograjska gora s cerkvijo sv. Lovrenca. Kmalu se steza priključi na gozdno cesto, ki se vzpenja po hrbtu Malega Tošča. Na s. strani se skozi drevje pokaže hrib Osolnik s cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata. Po 5 min. zapustimo cesto, kažipot "Tošč 25 min." nam pokaže levo na stezo, ki se po hrbtu precej strmo vije na Mali Tošč (902 m).

Z Malega Tošča se spustimo na precej ravno sleme, ki veže oba vrhova. Le 5 min. je do razpotja: z desne pripeljeta od Mihelčičevega doma na Govejku E-7 in LPP.

Dobro uhojena steza se nekaj časa precej strmo vzpenja po hrbtu, potem pa preide na njegovo j. stran. Ko se pot zravna, imamo lep pogled na Mali Tošč in Grmado, kmalu pa pred seboj zagledamo travnato j. pobočje pod vrhom Tošča. Čez nekaj minut že stopimo na vrh Tošča.

S prevala Gonte na Tošč je 45 min.

S Tošča gre TV skupaj z E-7, LPP in Polhograjsko planinsko potjo. Steza se najprej blago, potem pa precej strmo spusti po z. hrbtu Tošča ob robu gozda na desni, levo pa je strmo travnato, delno že zaraščeno pobočje. Na j. opazimo pod Polhograjsko goro Polhov Gradec. Po 15 min. pridemo v gozd; sprva je pot dokaj ravna, potem pa se precej strmo spusti po hrbtu in košenicah na cesto med cerkvijo sv. Jederti in domačijo Selan. S Tošča je 40 min. Cerkev sv. Jederti (746 m) je bila prvič omenjena leta 1526, v njej je nekaj dragocenih slikarij, v zvoniku pa je zvon iz leta 1563.

Cesta pelje mimo cerkve, potem pa po razvodnem slemenu med potokom Hrastnica na s. in Petračevim grabnom s potokom Mala Božna na j. strani v razloženo hribovsko naselje Selo nad Polhovim Gradcem, 650 m, 34 preb., na slemenu in na v. pobočju Kopačevega vrha (877 m). Nekdaj je tam čez vodila pomembna tovorna pot Polhov Gradec-Škofja Loka. Po 10 min. smo na razpotju (699 m) pri obnovljeni kapelici in peskokopu. Desna cesta pelje v dolino Hrastnice in naprej na Ožbolt nad Zmincem, TV pa gre naravnost po planem hrbtu z njivami in travniki do 10 min. oddaljene kmetije odprtih vrat Ogrin v zaselku Brezje, Selo nad Polhovim Gradcem 6, kjer se lahko okrepčamo.

Za Ogrinčevo kmetijo zavijemo s ceste po kolovozu navzgor in gremo po travnatem pobočju v gozd, vendar smo po nekaj korakih že zunaj.

Po robu ob j. strani gozda na Gradišču (791 m) se zložno vzpenjamo proti razvodnemu hrbtu med dolinama Hrastnice na s. in Petračevim grabnom na j. strani. Na razpotju kolovozov gremo naprej po desnem, slabšem kolovozu navzgor po hrbtu, ki je bil nekdaj travnat, zdaj pa je precej zaraščen. Večkrat nas premamijo lepi razgledi, da se ustavimo. Nad dolino Hrastnice vidimo naselje Ožbolt nad Zmincem, na j. strani Petračev graben, Polhograjsko goro in Koreno, če pogledamo nazaj, pa vidimo vso pot, ki smo jo prehodili od Tošča. Ko se pot zravna, pridemo na plano in do razpotja na prevalu na v. strani Kopačevega vrha. Od kmetije odprtih vrat je 25 min.

Z razpotja nas široka pot popelje po travnatem pobočju Kopačevega vrha proti bližnjemu gozdu, kjer stopimo na gozdno cesto. Na j. strani se pobočje z bukovim gozdom zelo strmo spušča v Petračev graben. Sprva ravna cesta se začne zložno spuščati. Kmalu smo iz gozda in na pobočju pod nami zagledamo Kopačevo domačijo, h kateri se na ovinku odcepi kolovoz. Na ovinku gremo naprej po desni, precej ravni cesti na preval Predole med Kopačevim vrhom in Mlako (914 m). Tam je razpotje planinskih poti in gozdnih cest. LPP in Polhograjska planinska pot nas začasno zapustita in se vzpneta na Mlako, od tam pa se spustita na Črni Vrh.

Cesta proti s. zavije na Ožbolt in v Bodoljsko grapo. TV in E-7 nadaljujeta na Črni Vrh po gozdni cesti mimo Ostreža. Od razpotja na v. strani Kopačevega vrha do prevala Predole je 25 min.

Precej ravna cesta se zvija po jv. pobočju Mlake, poraslem z listnatim gozdom. Le 10 min. smo potrebovali do stare domačije Ostrež, Črni Vrh 21. Še naprej gremo po cesti, ki preide na jz. pobočje Mlake in se začne zložno vzpenjati. Čez cesto teče več majhnih potočkov. Po 15 min. pridemo na travnato planoto Prosenov grič, na katerem je že več domačij naselja Črni Vrh. Pred nami se dviga Pasja ravan, na z. strani pa nad Poljansko dolino, v kateri opazimo cerkev sv. Volbenka z dvema zvonikoma v Logu nad Škofjo Loko, Gabrška gora, naprej pa Blegoš, Mladi in Stari vrh, zadaj pa se kažeta Kojca in Porezen. Z desne se z Mlake priključita LPP in Polhograjska planinska pot.

Pot nadaljujemo skupaj z E-7 po asfaltirani cesti, ki se zložno spusti na širok preval s križiščem cest na v. strani Pasje ravni. Tik pod križiščem je domačija s kmečkim turizmom Pri Koširju, Jože Setnikar, Črni Vrh 46, telefon: 01/364 51 16. Od domačije Ostrež je 30 min.

Pri kapelici na prevalu nad kmečkim turizmom Pri Koširju zavije na prvem razpotju na desno cesta s planinsko potjo na Valterski vrh in naprej v Log nad Škofjo Loko, levo navzdol pa cesta mimo Koširja na Sivko in v Lučine; po tej gre tudi E-7. Le nekaj korakov od kapelice je križišče: po desni cesti bi čez Bukov Vrh prišli na Visoko v Poljanski dolini, leva pa pelje na Pasjo ravan, v Suhi Dol in v Poljane nad Škofjo Loko.

Cesta se zložno dviga po j. pobočju Pasje ravni. Na jv. strani se nam večkrat pokaže cerkev sv. Lenarta na Črnem Vrhu, v pobočja na tej strani pa se zajedajo globoke grape pritokov Velike Božne.

Sledimo markacijam na vrh Pasje ravni, ki je najvišji vrh Polhograjskih dolomitov (1030 m).

Po nekaj korakih se na levo odcepi planinska pot v Vinharje. Nadaljujemo po gozdni cesti, in ko nas ta pripelje na plano, zagledamo Bukov vrh s cerkvijo sv. Sobote. Nad cesto je bil nekdaj gozd, zdaj pa je tam travnato pobočje. Cesta čez travnik nas pripelje do velike Mežnarjeve domačije, Bukov Vrh 16, tik pod hribčkom s cerkvijo. Do te domačije vodi tudi asfaltirana cesta z Visokega pri Poljanah.

Od spomenika na Pasji ravni do Mežnarjeve domačije je 1 h.

Od Mežnarjeve domačije se v treh minutah po travnatem pobočju Bukovega vrha povzpnemo do cerkve. Pri njej se ustavimo zaradi lepega razgleda na vse strani, zlasti na Škofjeloško hribovje od Starega vrha do Blegoša ter na Julijce na sz., na Lubnik, na gorenjsko ravnino okrog Brnika in Kamniško-Savinjske Alpe na s., na Pasjo ravan v bližini na jv. ter na hribovit svet Polhograjskih Dolomitov proti j. Na v. se nad grapo Sovpat dviga gora Polhovec (948 m); na njeni z. strani je tik nad grapo majhno naselje Valterski Vrh (685 m) s poznogotsko cerkvijo sv. Filipa in Jakoba.

Od cerkve se pot spusti po travnatem sz. pobočju do bližnje domačije Kamenšek, ki jo zagledamo že z vrha. Na levi je pod strmim pobočjem ozka Hotoveljska grapa, ob njenem izteku v Poljansko dolino pa že opazimo Poljane. Desno od Poljan stoji na hribčku nad dolino cerkev sv. Volbenka v Logu.

Pot se priključi na travniški kolovoz, po katerem gremo mimo Kamenškove domačije na desni do lipe, kažipot na njej pa nam pokaže levo navzdol po travnatem pobočju v gozd. Le nekaj korakov po gozdu in že pridemo na plano. Na pobočju pod kolovozom so ograde, v katerih se pasejo jeleni. Lepo vidimo Poljane, Gabrško goro na drugi strani doline in Lubnik na severu. Po 10 min. smo od Kamenška pri domačiji Platiša, malo pod našo potjo. Na pobočju nad domačijo je grob partizana Kazimirja Ložarja - Metoda, ki je padel 12. 3. 1944. Z ovinka dovozne ceste malo pod domačijo nam kažipot pokaže našo pot na levo po travniškem kolovozu. Na začetku poti raste visoka lipa. Po travnatem pobočju smo v 5 min. v mešanem gozdu. Nad potjo dvakrat opazimo električni kabelski vod. S kolovoza pridemo na stezo, po kateri se spustimo na zaraščeno travnato pobočje nad potjo in do drogov s telefonskim kablom. Na desni je velik travnik Ahternikove kmetije, vendar hiše ne vidimo. Po nekaj minutah zagledamo ob robu gozda nov lesen križ, ob njem pa starega. Pot nadaljujemo po travniku, ki ga zarašča gozd. Pridemo v gozd. Široka pot pelje po s. strani hrbta hriba Kucelj (505 m) nad globoko grapo na desni.

Po 10 min. od križa postane pot steza, ki se obrne na j. stran hriba. Pa ozki stezi, ki je speljana v okljukih, po 10 min. sestopimo po strmem gozdnatem pobočju Kuclja v ozko dolino potoka Hotoveljščica. Po brvi čez Hotoveljščico pridemo na asfaltirano cesto Poljane-Črni Vrh in v naselje Hotovlja.

Ob naši poti do Hotovelj so nameščeni leseni kažipoti "Bukov vrh", ki označujejo romarsko pot iz Poljan do cerkve na Bukovem vrhu.

Od Hotovlje do pol kilometra oddaljenih Poljan gremo po asfaltirani cesti proti Poljanski Sori, čez most prečkamo reko ter gremo naprej do križišča na regionalni cesti Škofja Loka-Gorenja vas in na drugo stran v središče Poljan.

S Slajke se spušča strma steza po senožetih skozi gozd strmo navzdol v dolino Hotaveljščice, ki jo doseže pri hotaveljski cerkvi.

Žig!

Pri kmetiji moramo v breg nad cesto, kamor nas pokliče markacija na macesnu. Mimo električnega droga pelje pot proti gozdu, potem po njem zložno navzgor. Po 10 min od Lanišarja smo pri razpadajoči nekdanji italijanski vojašnici. Mimo nje gremo desno na rob, kjer se pot pod vrhom Šanc (1048 m) na levi zložno spusti do kmetije Vrhovec. Na Šancah so sledovi rimskih utrdb. Ime spominja na obrambni zid, ki so ga v 5. stol. zgradili Rimljani proti barbarskim vpadom. Ko gremo proti kmetiji zagledamo travnato pobočje Ermanovca in na robu gozda ob cesti planinsko kočo. Od Vrhovca naprej pelje kar ravna cesta proti koči. Lepo vidimo Blegoš in vas Leskovico, nad njo Črni vrh, zadaj Ratitovec, levo vrhove Lajnarja, Slatnika, Koble in greben proti Črni prsti, spredaj pa Porezen. Po nekaj minutah se na levo odcepi pot na Blegoš, mi pa gremo še nekaj minut po cesti do planinske koče. Od Lanišarja do koče smo hodili 30 minut.

Od Bolnišnice Franja do Planinske koče na Ermanovcu je 3 h 30.

Na cestnem razpotju gremo naravnost navzgor (na desno se pride na Kladje, na levo do Jerama in v Podpleče) po travnatem pobočju. Na levo lep pogled na dolino Kopačnice, Blegoš, Črni vrh in nazaj na travnato sleme Škofja. Pridemo do električnega daljnovoda; na desni vidimo kmetijo Rotovž, mi pa nadaljujemo po kolovozu nad kmetijo Jeram proti gozdu. Sledi zložen vzpon po ponekod zaraščenem gozdnem kolovozu. Pod električnim daljnovodom pridemo na širok hrbet in do asfaltne ceste Kladje-Ermanovec. Na kažipotu piše, da je do planinske koče še 30 minut. Z Vrh Ulce smo hodili 45 minut.

Po cesti krenemo levo proti bližnji kmetiji Lanišar. Na j. pobočju na desni so razmetane kmetije razloženega naselja Podlanišče. Na drugi strani doline čepi na slemenu vas Nova Oselnica, z. od nje pa se dviga Bevkov vrh. Daleč za Bevkovim vrhom se na obzorju vleče rob Trnovskega gozda, levo od njega je za Idrijskim hribovjem Nanos, na skrajnem j. obzorju pa vidimo Snežnik.

SPP krene na desno po gozdnem kolovozu, nekaj minut zložno vkreber, potem pa malo navzdol. Levo pred nami je v bližini kmetija Jeram.