Išči po točkah

Začetek: Gore

Konec: Veliki Diplavec

Razdalja: 102.3 km Čas hoje: 33 ur 5 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 813 m Gore

Ni opisa
1.8 km, 30 minut Gore - Planinski dom v Gorah

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 738 m Planinski dom v Gorah
Planinska postojanka:

Dom stoji na gorskem slemenu Gore, ki se razteza med dolinama potoka Boben na zahodu in reke Savinje na vzhodu; južna pobočja se strmo dvigajo nad Savo, severna pa se blago nagibajo proti cesti Hrastnik-Rimske Toplice. Ime Gore ima tudi razložena hribovska vas na severnem pobočju slemena, malo pod domom. Tik nad domom je vrh (786 m) s cerkvico sv. Jurija iz 15. stoletja, ki je pod spomeniškim varstvom. Prvo planinsko zavetišče v Gorah je PD Dol uredilo leta 1953 v mežnariji pod cerkvijo. Leta 1955 so začeli graditi dom, v katerem so najprej odprli zavetišče, leta 1961 pa so ga popolnoma dokončali; slovesno so ga odprli 20. avgusta 1961. Leta 1980 so dom povečali in adaptirali; pridobili so nove gostinske prostore, teraso in prostore za društvene potrebe. Ker imajo Gore ugodno sončno lego, so leta 1990 nabavili sončne kolektorje za ogrevanje vode. Leta 1993 je PD Dol uredilo v bližini doma športni center z igrišči za rokomet, košarko in tenis, balinišče in rusko kegljišče. Dom je stalno odprt. V treh gostinskih prostorih je 150 sedežev, točilni pult; na terasi je 40 sedežev; v 9 sobah je 27 postelj, v treh skupnih spalnicah še 33; WC, umivalnice in prhe s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon. Pozimi obratuje v bližini doma manjša smučarska vlečnica.


2 km, 30 minut Planinski dom v Gorah - Kovač

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 627 m Kovač

Ni opisa
2.7 km, 40 minut Kovač - Marno

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 415 m Marno

Ni opisa
3.8 km, 1 ura 20 minut Marno - Zavrate

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 558 m Zavrate

Ni opisa
0.9 km, 40 minut Zavrate - Govško brdo

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 808 m Govško brdo

Ni opisa
7.2 km, 1 ura 40 minut Govško brdo - Laško

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 222 m Laško

LAŠKO, 228 m, 3408 preb. Mesto leži v kotlinici ob reki Savinji med Celjem in Zidanim Mostom; obdajajo ga vzpetine Hum (583 m) na s., Lisca (580 m) na v., Strmca (455 m) na z. in Šmihel (442 m) na sz. Laško in bližnja okolica so bili naseljeni že okoli leta 800 pr. n. št., to pa potrjujejo tudi arheološke najdbe v grobovih na jv. pobočju Starega gradu. Na Rimljane spominja še nekaj kamnitih spomenikov, vzidanih v pročelja hiš in župnijske cerkve. Skozi Laško je peljala rimska cesta iz Celeie v Neviodunum, Rimljani pa so poznali tudi tamkajšnje tople vrelce. Na nekdanje rimsko obdobje prav tako spominja ime mesta. Od leta 1016 je bila laška pokrajina v lasti savinjskih mejnih grofov, ki so jih nasledili Bernard Spanheimski, grofje Traungau in Babenberžani. Laško je bilo prvič omenjeno leta 1147, leta 1227 pa že kot trg. Gospoščina je leta 1278 postala last Habsburžanov, leta 1336 celjskih grofov, in ko so ti izumrli, leta 1456 spet Habsburžanov. Leta 1620 so gospoščino kupili baroni Mosconi. Stari del Laškega je stisnjen med Savinjo in vznožjem Huma. Na pobočju nad njim stoji Stari grad, zgrajen v 11. ali 12. stol.; v 15. stol. so ga utrdili za obrambo pred Turki. Grad, imenovan Tabor, je zdaj prenovljen za kulturne, turistične in gostinske namene. Laško se je začelo hitreje razvijati v 19. stol. Leta 1816 so zgradili cesto Celje–Zidani Most in ta je kraj povezala s svetom. Leta 1825 je začela obratovati pivovarna, leta 1835 rudnik rjavega premoga, leta 1848 je Laško postalo sedež sodnega okraja, leta 1854 pa je bilo odprto zdravilišče. Ko so leta 1849 zgradili železnico Dunaj–Trst, se je Laško začelo širiti na desni breg Savinje.

Vse do leta 1918 so imeli gospodarsko premoč v kraju Nemci, čeprav je bila večina prebivalcev Slovencev. Leta 1869 je bila v Laškem ustanovljena čitalnica, leta 1891 Družba sv. Cirila in Metoda, leta 1892 Bralno društvo, leta 1899 pa še hranilnica in posojilnica. V društvih so spodbujali narodno zavest, s hranilnico in posojilnico pa so si želeli zagotoviti neodvisnost od nemških vplivov.

Na razvoj Laškega so vplivali industrija, zdravilišče, trgovina, gostinstvo, obrt, promet, turizem in sedež upravnih organov. Število prebivalcev se je od leta 1881 do leta 1991 povečalo za 276 odstotkov. Leta 1927 je Laško postalo mesto. Danes mu dajejo pečat Pivovarna Laško, Zdravilišče Laško, Kmetijska zadruga, Trgovsko podjetje Izbira, lesna industrija PARON, tovarna izolacijskega materiala TIM v Spodnji Rečici pri Laškem ter več manjših podjetij in obrtnih delavnic. V Laškem je sedež občine,upravne enote, tam so banka, pošta, zdravstveni dom, osnovna šola, hotela Hum in Savinja, samopostrežne in druge trgovine, gostilne, turistične poslovalnice itd.

Med okupacijo so prebivalci Laškega doživljali hude čase. Že leta 1941 je okupator izgnal približno 300 zavednih Slovencev. V laških zaporih so bili zaprti tudi številni rudarji iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ob Savi. V začetku maja 1941 je bil ustanovljen odbor OF. Zaradi zelo močne nemške postojanke so v mestu lahko delovale le manjše skupine in posamezniki. Precej prebivalcev je na skrivaj odšlo v partizane. Partizanske enote so večkrat napadle pomembne objekte. V noči z 2. na 3. julij 1942 je 1. štajerski bataljon napadel rudnik Laško. Šlandrova brigada je 10. avgusta 1944 napadla močno utrjeno nemško postojanko, vendar ji je ni uspelo zavzeti. Okupator je v mestu ustrelil dve skupini talcev; v vsaki je bilo po deset ljudi. Zavezniška letala so od novembra 1944 večkrat bombardirala Laško. Na padle borce in žrtve fašizma spominja lep spomenik v parku ob Savinji, na izgnance pa spominska plošča v zdraviliškem parku.

Iz Laškega je doma več pomembnih Slovencev, med njimi tudi strokovni pisatelj, geograf in zgodovinar ter prvi predsednik Slovenskega planinskega društva Fran Orožen (1853–1912).

V Laškem si moramo ogledati tamkajšnjo bogato kulturno dediščino. Najpomembnejši umetnostni spomenik je romanska župnijska cerkev sv. Martina iz 13. stol. s poznejšimi gotskimi in baročnimi dozidavami. V dvorcu Laško iz leta 1675 je zdaj muzej. Baročni dvorec Štok, prvič omenjen leta 1506, je ena najstarejših stavb v mestu; v njem je zdaj knjižnica. Na Aškerčevem trgu pred cerkvijo je Marijino znamenje iz leta 1735, na Orožnovem trgu pa znamenje Ecce homo iz začetka 19. stol.

Ob mostu čez Savinjo so leta 2000 postavili visok spomenik kralju piva, ki sedi na sodu z gamsovo glavo, zaščitnim znakom laškega piva.


6.7 km, 2 uri 45 minut Laško - Celjska koča

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 647 m Celjska koča - Hotel

Ni opisa
0.7 km, 15 minut Celjska koča - Tolsti vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 832 m Tolsti vrh

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Tolsti vrh - Pesjak (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 699 m Pesjak (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 755 m Ramanca (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 710 m Dobošek (razpotje)

Ni opisa
2.8 km, 50 minut Dobošek (razpotje) - Resje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 566 m Resje

Ni opisa
2.3 km, 50 minut Resje - Planinski dom na Resevni

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 635 m Planinski dom na Resevni
Vrh:

RESEVNA, 650 m, je hrib v slemenskem nizu Tolsti vrh—Svetina—Resevna—Rifnik—Rudnica, ki je v. podaljšek dolge gorske gube od Domžal prek Čemšeniške planine, Mrzlice, Maliča in ki se onstran Savinje nadaljuje prek Resevne do Sotle in konča na lvanščici na Hrvaškem. Del slemena od Svetine do Rifnika je naravna pregrada, ki deli vzhodni del Celjske kotline od Kozjanskega; sleme in Kozjansko pripadata v. delu Posavskega hribovja, predgorja Kamniških in Savinjskih Alp. Hrib Resevna je tako kot vse sleme zgrajen iz triasnih apnencev in dolomitov. Pokriva ga mešani listopadni gozd z nekaj iglavci, na spodnjem poseljenem delu pa so travniki in polja. Na jv. pobočju je Ajdovska jama, v kateri so našli prazgodovinske kamnite sekire in kladiva. Na ravnini okrog Podgorja pod Resevno so ugotovili ostanke rimskih stavb s kosi opeke in drobnimi pred¬meti, v vasi pa so odkrili sarkofag, v katerem sta bila zlat prstan in novec cesarja Hadrijana. Zelo zanimiva arheološka najdišča so na bližnjem Rifniku (568 m), kjer so odkrili ilirske grobove z žarami in nakitom iz mlajše kamene dobe, grobove in nasel¬bino iz starejše železne dobe, orodje in keramiko iz mlajše železne dobe itd.
Razgled. Na v. je v bližini koničasti Rifnik, proti v. in j. se širi hribovje na Kozjanskem; na sv. se nad Rogaškim podoljem dvigajo Boč, Plešivec in Donačka gora; na jz. strani je v bližini Svetina, za njo Tolsti vrh, potem pa proti Savinji in Savi vrhovi Posavskega hribovja; proti sz. vidimo Celjsko kotlino s Štorami in Celjem, za njo pa vrhove Posavskega hribovja od Maliča,do Velike planine, obzorje pa zapirajo Savinjske Alpe in Peca; na s. je v kotlini Sentjur pri Celju, za gričevjem nad kotlino se dviguje Konjiška gora, levo sta Paški Kozjak in Uršlja gora, desno pa j. stran Pohorja z Roglo.


Planinska postojanka:

Dom stoji malo pod vrhom na južni strani Resevne (682m), hriba na severnem obrobju Kozjanskega. PD – Šentjur je na Resevni najprej zgradilo lesen 12 m  visok razglednik in ga izročilo svojemu namenu 29. novembra 1953. Malo pod vrhom so nato postavili skromno zavetišče, ki so ga odprli 1. maja 1954. Oba objekta sta kmalu dotrajala. Leta 1961 so začeli graditi sedanji dom, ki so ga zaradi pomanjkanja finančnih sredstev gradili več let, vendar je že od leta 1963 dajal zatočišče obiskovalcem. Prva slovesna otvoritev je bila 20. septembra 1981 ob 30 letnici delovanja društva. Novo vodstvo, novi prijemi, novi rezutati. Leta 1991 so s prezidavami izboljšali funkcionalnost prostorov. Leta 1995 je bil položen temeljni kamen za težko pričakovani razgledni stolp z vso potrebno dokumentacijo. Leta 1996 ob 45 letnici delovanja društva in ob občinskem prazniku 21. septembra je bila s pomočjo mnogih sponzorjev čudežno slovesna otvoritev 20 m visokega kovinskega razglednega stolpa. Leta 1997 je bil nabavljen in zmontiran veliki daljnogled na žitone, kateri se nabavijo v domu. Leta 1998 je bila v dom napeljana pitna voda, prestavitev elektrike iz drogov v zemljo in napeljana telefonija z javno govorilnico. Leta 1999 je bila izdelana v domu centralna kurjava preko kmečke peči in obnovljene sanitarije.

Dom je odprt od aprila do novembra ob sobotah, nedeljah in praznikih, pozimi od novembra do aprila pa samo ob nedeljah in praznikih. Po predhodnem dogovoru sprejmejo večje skupine tudi ob drugem času.

V dveh gostinskih prostorih je 90 sedežev in dva točilna pulta. Zunaj doma je 100 sedežev. V domu je eno skupno ležišče s 13 ležišči in sobe  z  7, 6, 4, in 3 ležišči.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od spomenika je le še nekaj minut do doma. lz Šentjurja 1 h 15, iz Štor 2 h.

višina: 566 m Resevna sedlo

Ni opisa
3.7 km, 50 minut Resevna sedlo - Podgorje pod Resevno

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na križišču gremo desno v primestno naselje Hruševec do kapelice. Tu se odcepi cesta desno skozi vas Kranjčico, pot pa nadaljujemo levo ob potoku skozi redko naseljeno vas Šibenik. Ko prispemo v gozd, lahko izbiramo strmo (desno) ali položno pot (levo). Ob položni poti levo se strmo dviga skala, na kateri občasno vadijo alpinisti. Obe poti in tudi cesta se združijo v sedlu med Malo in Veliko Resevno (597 m), kjer stoji  spomenik padlima borcema NOV Dušanu Lahu in Cvetki Jerinovi. Tu stoji tudi velik križ, ki so ga postavili leta 1992 v spomin padlim na Resevni v drugi svetovni vojni.

višina: 257 m Podgorje pod Resevno

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 267 m Zdenica

Ni opisa
2.2 km, 1 ura 10 minut Zdenica - Rifnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 562 m Rifnik

Ni opisa
0.7 km, 15 minut Rifnik - Goli Vrh (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 433 m Goli Vrh

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 369 m Goli Vrh (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 277 m Gorica pri Slivnici

Ni opisa
5.1 km, 1 ura 40 minut Gorica pri Slivnici - Voše

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 360 m Voše

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Voše - Cerovec (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 310 m Cerovec (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 415 m Geršinski hrib

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 423 m Jančič (razpotje)

Ni opisa
1.8 km, 50 minut Jančič (razpotje) - Žusem

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 585 m Žusem

Ni opisa
1.7 km, 30 minut Žusem - Salobir (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 423 m Salobir (razpotje)

Ni opisa
1.1 km, 10 minut Salobir (razpotje) - Žamerk

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 291 m Žamerk

Ni opisa
1.3 km, 30 minut Žamerk - Osleščica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 408 m Osleščica

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 411 m Loka pri Žusmu

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 541 m Sevski hrib (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 624 m Plešivec (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 682 m Plešivec

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Plešivec - Lendrše

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 602 m Lendrše

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 508 m Zalokar (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 514 m Škrjanc (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 405 m Tinska gora

Ni opisa
6.7 km, 2 uri Tinska gora - Svet Ema

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 333 m Svet Ema

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 224 m Vila Rozina (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 229 m Rogaška Slatina

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 277 m Cerovec pod Bočem

Ni opisa
6.6 km, 1 ura 50 minut Cerovec pod Bočem - Rogatec

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 226 m Rogatec

Ni opisa

Opis:

lz Rogatca (222 m). Z Glavnega trga po glavni cesti proti Ptuju do odcepa lokalne ceste v Žetale. Po slednji gremo do zaselka Gabrje, ki spada v naselje Donačka Gora. Tu na levo po stranski cesti proti naselju Tlake; pred naseljem zavijemo po poti na desno v zaselek Lehno, kjer pridemo na cesto iz vasi Donačka Gora do planinskega doma. Cesta se zložno vzpenja. Kmalu skrene markirana pot na levo po j. pobočju na nizko sleme nad cesto in po njem spet na cesto v bližini Polajžarjeve kmetije (s to potjo smo precej skrajšali velik cestni ovinek).

višina: 541 m Polajžar (razpotje)

Ni opisa
1 km, 20 minut Polajžar (razpotje) - Sv. Donat

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 491 m Sv. Donat

Ni opisa
1.6 km, 30 minut Sv. Donat - Vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 420 m Vrh

Ni opisa
1.7 km, 1 ura Vrh - Veliki Diplavec

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 705 m Veliki Diplavec

Ni opisa