Išči po točkah

Začetek: V klinu

Konec: V klinu

Razdalja: 10.5 km Čas hoje: 6 ur 30 minut Zahtevnost: Zahtevna pot Označenost: Ni označeno!

Opis

višina: 1096 m V klinu

Ni opisa
3.2 km, 3 ure 10 minut V klinu - Srebrno sedlo (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2110 m Srebrno sedlo (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2231 m Debeli sneg (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2316 m Debeli sneg

Ni opisa
0.6 km, 20 minut Debeli sneg - Planjava

Opis:

Ker smo že čisto blizu, pojdimo še na vrh; vzpon po travi in razritem pečevju ni težek.

višina: 2391 m Planjava
Vrh:

Planjava (2394 m) je najvišja in najbolj mogočna gora v. dela Kamniških in Savinjskih Alp. Na z. se njeno prepadno ostenje dviga nad Kamniškim sedlom, proti v. pa se z vrha izteka dolg greben proti Škarjam. Na s. pada skoraj navpična 1000 m visoka razrita stena v Kot ali sklep Logarske doline, j. pobočje pa se s skalnega ovršja spušča prek strmih travnih vesin in gladkih skokov v Repov kot. Kot prvi turist se je povzpel na Planjavo leta 1793 grof Franz Hohenwart skupaj z domačinom Sprukom iz Kamniške Bistrice; prišla sta skozi Repov kot. Pred njima pa so bili zanesljivo na vrhu domači lovci. Dr. Frischauf je bil prvič na Planjavi leta 1878. Danes je Planjava med najbolj obiskanimi gorami v Kamniških in Savinjskih Alpah; tudi alpinisti radi plezajo v njenih stenah. Razgled z vrha je prav tako lep in obširen, kot je opisan pri Ojstrici; s Planjave pa se v najlepši luči pokaže koničasta Ojstrica.


0.6 km, 10 minut Planjava - Debeli sneg

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Ker smo že čisto blizu, pojdimo še na vrh; vzpon po travi in razritem pečevju ni težek.

višina: 2316 m Debeli sneg

Ni opisa

Opis:

Kmalu se odcepi na desno steza na vrh Planjave, kamor je še 10 min. SPP ne vodi na vrh. S prevala na j. pobočju, kjer se je SPP pridružila steza s Korošice, nadaljujemo pot na Kamniško sedlo. SPP se spušča v smeri proti jz. po travnatem površju in raztrganih skalnih odstavkih. Spotoma gledamo pod seboj samotno dolinico Repov kot in dolg nažagan greben Zeleniških špic nad njo. Po 20 min se nam z leve pridruži spodnja pot s Korošice.

višina: 2173 m Sukalnik (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Od tod se naša steza spusti po travni vesini na Sukavnik.

višina: 2117 m Sukalnik

Ni opisa

Opis:

Sukavnik se imenuje uravnani del jz. grebena Planjave, kjer se pot prevesi z j. pobočja v z. ostenje. Od tod se odpre pogled na bližnjo Brano, Tursko goro, Skuto, Rinke ter na Mrzlo goro onkraj Kamniškega sedla. S temena Sukavnika se steza spusti po ploščati vesini, ki je pretežno poraščena s travo, deloma skalna, v zgornjo grapo pod Rdečim kupom, skalnim izrastkom rdečkaste barve, ker vsebuje železo. Obdaja nas od strel razrito krušljivo skalno površje; ob nevihtah nevaren prehod! Po stezi, zavarovani z žično vrvjo in klini, se potem pod Rdečim kupom in skalami spustimo v Wisiakovo grapo, ime ima po znanem predvojnem alpinistu Sandiju Wisiaku, ki se je leta 1933 tukaj ponesrečil. lz grape se dvignemo tik pod visokimi stenami na travnat pregib v z. ostenju Planjave, ki mu pravijo Lajšta. Od tod se nadelana steza po policah in grapah v z. ostenju Planjave spusti do vznožja skal. Pod osamljeno skupino rogljev, ki se imenuje Babe, najprej prečimo melišče, potem pa se po travnatem pobočju Kamniškega sedla spustimo do Kamniške koče. S Sukavnika 1 h.

Z Ojstrice do Kamniške koče je 4 h. Pot je zahtevna. Priporočamo previdnost pri prečenju snežišč v zgodnjem poletju, pri sestopu z Ojstrice na Škarje, pri spustu pod Lučko Babo in s Sukavnika do vznožja stene.

višina: 1865 m Koča na Kamniškem sedlu
Planinska postojanka:

Koča stoji na prisojni strani tik pod grebenom Kamniškega sedla (1903 m), ki povezuje Planjavo in Brano. Nekateri uporabljajo za sedlo tudi ime Jermanova vrata, ki je nastalo v času rokovnjačev. Kamniška podružnica SPD je začela s pripravami za gradnjo koče že leta 1902, dogradili in odprli pa so jo 12. avgusta 1906. PD Kamnik je leta 1953 kočo obnovilo in prizidalo jedilnico, leta 1955 po postavilo tovorno žičnico; ker pa je koča postala pretesna in tudi ni več ustrezala sodobnejšim zahtevam obiskovalcev, so se odločili, da bodo zgradili novo. V začetku maja 1981 so začeli rušiti staro kočo in graditi novo; odprli so jo 23. julija 1983 ob 90-letnici Kamniške podružnice SPD. Leta 1990 so postavili sončne celice za pridobivanje električne energije, leta 1992 pa je koča dobila mobitel. V okviru bilateralnega sodelovanja med republiko Avstrijo in Slovenijo je koča leta 1999 dobila čistilno napravo in povečan fotovoltaični sistem (sončne celice). Koča je odprta od sredine junija do sredine oktobra.V velikem gostinskem prostoru je 120 sedežev, točilni pult; v 14 sobah je 92 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 50 ležišč; zimska soba z 20 ležišči; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo; v gostinskem prostoru kamin, voda kapnica, čistilna naprava, fotovoltne celice in agregat za elektriko, mobitel.


2.9 km, 50 minut Koča na Kamniškem sedlu - V klinu

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1096 m V klinu

Ni opisa