Išči po točkah

Začetek: Bohinjska Bistrica

Konec: Polhov Gradec

Razdalja: 62.3 km Čas hoje: 20 ur Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Ni označeno!

Opis

višina: 513 m Bohinjska Bistrica

Ni opisa
3.5 km, 1 ura 10 minut Bohinjska Bistrica - Nemški Rovt

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 668 m Nemški Rovt

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1260 m Bohinjski preval

Ni opisa

Opis:

Na obširni planoti ob cesti je velik parkirni prostor, zaseden zlasti pozimi; tam je tudi okrepčevalnica, v kateri hranijo žig TV.

višina: 1303 m Koča na Soriški planini

Ni opisa

Opis:

Od Brunarice se vrnemo na cesto Bohinjska Bistrica–Podrošt, po kateri zavijemo desno proti Sorici. Po 10 min. skrajšamo cestni ovinek po gozdni stezi na desno. Po cesti gremo zložno približno 10 min. navzdol do električnega droga A, tam pa spet zavijemo desno po bližnjici, ki seka cestni ovinek. Mimo počitniške hišice Zgornja Sorica 59 pridemo pri križu spet na cesto. Sledi približno 15 min. zložnega spusta do ostrega zavoja. Levo pod cesto je grapa, nad njo skalovje na jz. strani vrha Tonderškofel (1326 m), desno nad cesto pa v. skalnato pobočje Dravha.

višina: 1109 m V toru

Ni opisa
0.9 km, 10 minut V toru - Izvir Sore

Opis:

Na ostrem ovinku zapustimo cesto in zavijemo desno po široki poti do bližnjega razpotja, na katerem se z desne priključi LPP z Lajnarja in Dravha. Široka pot se spusti po jv. pobočju Dravha. Desno pod potjo je smrekov, nad potjo bukov gozd. Strmina je kar precejšnja. Po 15 min. smo na razpotju: LPP zavije levo na cestno križišče in v Sorico.

višina: 925 m Izvir Sore

Ni opisa
1.1 km, 10 minut Izvir Sore - Spodnja Sorica

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

lz Spodnje Sorice (821 m) po stari cesti skozi Zgornjo Sorico do ceste, ki pelje na Soriško planino.

višina: 826 m Spodnja Sorica

To je ena najlepših hribovskih vasi, stoji v prisojni legi ob začetnem toku Selške Sore, središče kolonizacijskega ozemlja pod Ratitovcem, ki so ga pred 600 leti poselili tirolski kmetje iz Pustertala, sedaj povsem poslovenjeni, le priimki in ledinska imena še pričajo o njihovem izvoru.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 571 m Podrošt

Ni opisa
3.5 km, 1 ura Podrošt - Zali Log

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 526 m Zali Log

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 508 m Zali Log (razpotje)

Ni opisa
3.4 km, 1 ura 20 minut Zali Log (razpotje) - Potok

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Takoj pod cesto je zajetje vode iz potoka, pod njim pa stoji opuščen mlin. Po hrbtu med Farjim potokom na levi in Muštrovo grapo na desni se po gozdu v 30 min. spustimo do ceste in mosta čez potok Davča. Pri mostu stoji spomenik padlim borcem NOV iz teh krajev. Takoj za mostom je razpotje: asfaltirana cesta na levo nas pelje do smučarskega centra Črni vrh, v Cerkno in Davčo, po asfaltirani cesti ob Davči navzdol pa v 20 min. pridemo do Davškega mosta, v bližini katerega se Davča izliva v Selško Soro.

Po asfaltirani, zložno se spuščajoči cesti je še 4 km do Železnikov. Dolina je na začetku ozka soteska in v skalah ob cesti je t. i. alpinistični plezalni vrtec. Po 2 km se na Jesenovcu nekoliko razširi.

višina: 806 m Potok

Razložena vas Potok, 680–840 m, 67 preb., obsega domačije ob Farjem potoku in samotne kmetije na pobočjih Malega Blegoša (1107 m), Črta (1019 m) in bregovih nad dolino Davče. V začetku 17. stol. je bila tam fužina, vendar jo že Valvasor omenja kot opuščeno. Za fužinarji so se tam naselili slovenski naseljenci. Potok in njegovo širše območje je znano tudi po dogodkih iz obdobja NOB. Skozi to vas je bil prehod iz Gorenjske na Primorsko. Pri Marenkovcu ob cesti v Zalo je bila 12. julija 1943 ustanovljena 7. udarna brigada Franceta Prešerna. 24. marca 1945 so vas požgali Nemci.


0.4 km, 10 minut Potok - Rant (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po nekaj korakih smo pri veliki hiši Potok 15 oz. pri Matevžku. Na njej je spominska plošča: »V tej hiši je bilo gorenjsko vojno področje od 8. 9. 1944 do 23. 3. 1945. Okupator je hišo požgal 24. 3. 1945.«

višina: 847 m Rant (razpotje)

Ni opisa
0.6 km, 30 minut Rant (razpotje) - Stari vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1025 m Stari vrh

Ni opisa
0.9 km, 40 minut Stari vrh - Rebulovica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1246 m Rebulovica

Ni opisa
1.9 km, 30 minut Rebulovica - Črni kal

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1102 m Črni kal

ČRNI KAL, 1103 m, je preval, čez katerega je že v preteklosti vodila pot iz Poljanske v Selško dolino. Pisatelj Ivan Tavčar ga omenja v Cvetju v jeseni in Visoški kroniki. Na jz. strani prevala se dviga strmo pobočje Blegoša, na sv. strani pa prav tako strmo pobočje Koprivnika. Na preval pripelje več cest: iz Škofje Loke (Podpulferca) nekdanja vojaška, zdaj Blegoška cesta (23 km), s Hotavelj skozi Sušo (17 km), iz Javorij skozi Gorenjo Žetino (12 km) in z Zalega Loga (Davški most) skozi Potok (10 km). S prevala vodita do najbližjih izhodišč za vzpon na vrh Blegoša dve gozdni cesti: zahodna po s. pobočju Blegoša na Murove (3 km), od koder je do Koče na Blegošu 15 min., do vrha pa še 30 min., in južna po v. pobočju na Prvo ravan, od koder je na vrh 30 min. Na Črnem kalu se nam pridruži LPP in skupaj gremo do Koče na Blegošu. Tik pod križiščem je lovska koča, ki je odprta le občasno.

Ob robu križišča je spominska plošča v spomin na bivanje 2. grupe partizanskih odredov na tem območju, preden je julija 1942 odšla na Štajersko.


1.7 km, 20 minut Črni kal - Gorenja Žetina

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na velikem kozolcu na zgornjem koncu vasi je pritrjen kažipot »Blegoš«, ki nas usmeri na gozdno cesto, po kateri bomo nadaljevali TV do Črnega kala. Cesta se zložno vzpenja po senožetih na j. strmem pobočju Koprivnika. Pod cesto je globoka grapa, ki se spušča od Črnega kala proti Hotavljam v Poljanski dolini. Pred seboj vidimo v bližini preval Črni kal; levo se nad njim vzpenja Blegoš, desno Koprivnik. Cesta po travnatem pobočju je asfaltirana. Po 15 min. pridemo v gozd, cesta pa se zelo počasi vzpenja proti prevalu. Na desni je ob cesti zajetje vode, od tam naprej pa je cesta vse do Črnega kala precej ravna.

višina: 939 m Gorenja Žetina

GORENJA ŽETINA, 930 m, 51 preb., je razložena vas z gručastim jedrom na polici na j. strmem pobočju Koprivnika. K vasi sodi zaselek Brinje ob poti iz Četene Ravni. Prebivalci se preživljajo s kmetijstvom in gozdarstvom. Na domačiji Jerneja Vodnika, Gorenja Žetina 11, se ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom.

Pisatelj Ivan Tavčar je Gorenjo Žetino izbral za prizorišče svoje znamenite povesti Cvetje v jeseni; v povesti jo je imenoval Jelovo Brdo.


1.6 km, 30 minut Gorenja Žetina - Preval Hlevišče

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

S prevala Hlevišče do jedra vasi Gorenja Žetina bomo ves čas hodili po asfaltirani cesti. Po sprva ravni cesti po gozdu pridemo po 10 min. do domovanja znanega ljudskega umetnika kiparja Petra Jovanoviča, Dolenja Žetina 1. Nekaj minut naprej smo na cestnem ovinku, na katerem priteče izpod Brda (1144 m) med Mladim vrhom in Koprivnikom potok Slatuška; ta ima na pobočju nad cesto šest slapov, pod cesto pa še sedmega ter več slapičev in skočnikov. Ko smo mimo grape s potokom, se na levo odcepi cesta v Dolenjo Žetino, 830 m, 33 preb., ki jo vidimo na terasi na prisojnem pobočju pod Gorenjo Žetino. Naša pot pa se precej strmo vzpenja proti Gorenji Žetini, ki jo vidimo pred seboj. Odpre se čudovit pogled na Blegoš v bližini in na globoko grapo Logarščice med Blegošem in Malenskim vrhom. Na ovinku pred vasjo priteče izpod Brda manjši potok Rancka; tudi na njem je več slapov, žlebov in tolmunov. Slapove obeh potokov je zanimivo opisal prof. dr. Anton Ramovš v knjigi Slapovi Slovenije, ki jo je leta 1983 izdala Slovenska matica. Še nekaj korakov po cesti in že smo v središču vasi. S prevala Hlevišče je 30 min.

višina: 868 m Preval Hlevišče

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od cerkve na Gori (1050 m) po kolovozu pod njivami in skozi gozd navzdol na preval Hlevišče 868 m na s. strani Gore.

višina: 985 m Gora (Malenski vrh)

Ni opisa
4 km, 50 minut Gora (Malenski vrh) - Volča

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 406 m Volča

Ni opisa
1.6 km, 30 minut Volča - Poljane nad Škofjo Loko

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

TV nadaljujemo po ravni asfaltirani cesti, ki pelje v Javorje. Vse do Delnic bomo hodili po dolini potoka Ločivnica. Že na začetku poti vidimo pred seboj na levi kopasti Blegoš, v sredini Malenski vrh in zvonik cerkve na Gori, za njim pa proti desni Mladi in Stari vrh. Kmalu se nam na pobočju Starega vrha pokaže vasica Četena Ravan, pred nami pa Volča, do katere smo hodili 30 min. Volča, 410 m, 114 preb., je razložena vas z gručastim jedrom ob sotočju Ločivnice in Kebrovca.

višina: 386 m Poljane nad Škofjo Loko

POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO, 386 m, 390 preb., so staro naselje, po katerem je dobila ime Poljanska dolina. Kraj je bil prvič omenjen leta 1160, ko je bil tam sedež županije loškega gospostva. Staro gručasto jedro je ob nekdanji regionalni cesti Škofja Loka–Gorenja vas ter ob potoku Ločivnica pred njegovim izlivom v Poljansko Soro. Nova cesta je zdaj speljana zunaj starega jedra. Novi deli naselja so se razširili predvsem nad cesto proti Gorenji vasi, kjer je tudi šola, ter ob cesti proti Volči. V kraju je obrat industrije termičnih izolacij TERMO iz Škofje Loke, tam so tudi pošta, osnovna šola, Kmetijsko-gozdarska zadruga, več trgovin, gostiln in obrtnih delavnic. V gostilni Na Vidmu in pri zasebnikih so na voljo tudi prenočišča. Sodobna cerkev sv. Martina je bila zgrajena leta 1970 namesto nekdanje med vojno poškodovane baročne cerkve iz 18. stol.

Poljane so znane po »poljanski vstaji«; vaščani in okoličani so namreč po napadu Nemcev decembra 1941 na Bukov Vrh množično odšli v partizane. Borci Cankarjevega bataljona so potem v dolini porušili več mostov, da bi s tem preprečili izseljevanje Slovencev, decembra 1941 pa so uničili tudi žandamerijsko postojanko v vasi. Pomembna je bila tudi akcija Prešernove brigade 22. oktobra 1944, ko so partizani uničili nemško postojanko v Poljanah. V spomin 165 padlim borcem za svobodo so leta 1960 v središču vasi postavili lep spomenik, na »poljansko vstajo« pa spominja velika stenska freska na stavbi nasproti spomenika, darilo domačina, borca in akademskega slikarja Iveta Šubica kraju ob 40. obletnici vstaje. Leta 2004, ko je Slovenija postala članica Evropske unije, so v kraju postavili tudi spominsko znamenje s kažipoti do prestolnic vseh držav članic EU.

Poljane so zapisane tudi v slovenski kulturni zgodovini, saj so bile rojstni kraj številnih znamenitih Slovencev, med njimi pisatelja in politika Ivana Tavčarja (1851–1923) – na njegovi rojstni hiši je spominska plošča, pred hišo pisateljev doprsni kip, pokopan pa je v grobnici pri Tavčarjevem dvorcu na bližnjem Visokem – znanih slikarjev Alojza Šubica (1865–1905) ter bratov Janeza (1850–1889) in Jurija Šubica (1855–1890), podobarja Jožeta Šubica (1862–1929), geografa, zgodovinarja in prevajalca Janeza Jesenka (1838–1908) ter filozofa Aleša Ušeničnika (1868–1952).


0.5 km, 10 minut Poljane nad Škofjo Loko - Hotovlja

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Ob naši poti do Hotovelj so nameščeni leseni kažipoti "Bukov vrh", ki označujejo romarsko pot iz Poljan do cerkve na Bukovem vrhu.

Od Hotovlje do pol kilometra oddaljenih Poljan gremo po asfaltirani cesti proti Poljanski Sori, čez most prečkamo reko ter gremo naprej do križišča na regionalni cesti Škofja Loka-Gorenja vas in na drugo stran v središče Poljan.

višina: 385 m Hotovlja

Hotovlja, 400 m, 256 preb., je gručasta vas ob Hotoveljščici, pred njenim izlivom v Poljansko Soro. Iz Hotovlje izvira rod slikarjev Šubicev; spominska plošča na Dovjakovem mlinu pove, da je bila družina slikarjev Šubicev znana že v 16. stoletju. Tam je bil rojen tudi slikar in grafik Ive Šubic (1922–1989). Vaščani te vasi so decembra 1941 dali pobudo za »poljansko vstajo«. V gozdovih nad vasjo je bil leta 1942 štab Škofjeloškega bataljona in sedež pokrajinskih političnih organizacij.


0.4 km, 20 minut Hotovlja - Kucelj

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po 10 min. od križa postane pot steza, ki se obrne na j. stran hriba. Pa ozki stezi, ki je speljana v okljukih, po 10 min. sestopimo po strmem gozdnatem pobočju Kuclja v ozko dolino potoka Hotoveljščica. Po brvi čez Hotoveljščico pridemo na asfaltirano cesto Poljane-Črni Vrh in v naselje Hotovlja.

višina: 496 m Kucelj

Ni opisa
1.7 km, 50 minut Kucelj - Kamnic

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pot se priključi na travniški kolovoz, po katerem gremo mimo Kamenškove domačije na desni do lipe, kažipot na njej pa nam pokaže levo navzdol po travnatem pobočju v gozd. Le nekaj korakov po gozdu in že pridemo na plano. Na pobočju pod kolovozom so ograde, v katerih se pasejo jeleni. Lepo vidimo Poljane, Gabrško goro na drugi strani doline in Lubnik na severu. Po 10 min. smo od Kamenška pri domačiji Platiša, malo pod našo potjo. Na pobočju nad domačijo je grob partizana Kazimirja Ložarja - Metoda, ki je padel 12. 3. 1944. Z ovinka dovozne ceste malo pod domačijo nam kažipot pokaže našo pot na levo po travniškem kolovozu. Na začetku poti raste visoka lipa. Po travnatem pobočju smo v 5 min. v mešanem gozdu. Nad potjo dvakrat opazimo električni kabelski vod. S kolovoza pridemo na stezo, po kateri se spustimo na zaraščeno travnato pobočje nad potjo in do drogov s telefonskim kablom. Na desni je velik travnik Ahternikove kmetije, vendar hiše ne vidimo. Po nekaj minutah zagledamo ob robu gozda nov lesen križ, ob njem pa starega. Pot nadaljujemo po travniku, ki ga zarašča gozd. Pridemo v gozd. Široka pot pelje po s. strani hrbta hriba Kucelj (505 m) nad globoko grapo na desni.

višina: 773 m Kamnic

Ni opisa
1.1 km, 20 minut Kamnic - Bukov vrh

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Mežnarjeve domačije se v treh minutah po travnatem pobočju Bukovega vrha povzpnemo do cerkve. Pri njej se ustavimo zaradi lepega razgleda na vse strani, zlasti na Škofjeloško hribovje od Starega vrha do Blegoša ter na Julijce na sz., na Lubnik, na gorenjsko ravnino okrog Brnika in Kamniško-Savinjske Alpe na s., na Pasjo ravan v bližini na jv. ter na hribovit svet Polhograjskih Dolomitov proti j. Na v. se nad grapo Sovpat dviga gora Polhovec (948 m); na njeni z. strani je tik nad grapo majhno naselje Valterski Vrh (685 m) s poznogotsko cerkvijo sv. Filipa in Jakoba.

Od cerkve se pot spusti po travnatem sz. pobočju do bližnje domačije Kamenšek, ki jo zagledamo že z vrha. Na levi je pod strmim pobočjem ozka Hotoveljska grapa, ob njenem izteku v Poljansko dolino pa že opazimo Poljane. Desno od Poljan stoji na hribčku nad dolino cerkev sv. Volbenka v Logu.

višina: 797 m Bukov vrh

BUKOV VRH, 100 preb., je razloženo naselje samotnih kmetij po slemenih in terasah Bukovega vrha (832 m) in sz. obronkih Pasje ravni. Na vrhu stoji cerkev Žalostne Matere božje. Na kartah je označena kot cerkev sv. Sobote in je znana tudi kot božja pot. Prvotno gotsko stavbo so leta 1739 prezidali in barokizirali. Zanimiva je štukaturna ornamentika iz 17. stol. Območje Bukovega vrha so od 12. do 14. stol. naselili Slovenci iz Koroške.

Decembra 1941 so Nemci izvedli prvi napad na območje Bukovega vrha in požgali domačijo pri Narigarju. Pri Skobelju se je Cankarjev bataljon 27. decembra 1941 spopadel z veliko močnejšimi nemškimi vojaškimi in policijskimi enotami.


0.7 km, 20 minut Bukov vrh - Dajno brdo (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po nekaj korakih se na levo odcepi planinska pot v Vinharje. Nadaljujemo po gozdni cesti, in ko nas ta pripelje na plano, zagledamo Bukov vrh s cerkvijo sv. Sobote. Nad cesto je bil nekdaj gozd, zdaj pa je tam travnato pobočje. Cesta čez travnik nas pripelje do velike Mežnarjeve domačije, Bukov Vrh 16, tik pod hribčkom s cerkvijo. Do te domačije vodi tudi asfaltirana cesta z Visokega pri Poljanah.

Od spomenika na Pasji ravni do Mežnarjeve domačije je 1 h.

višina: 832 m Dajno brdo (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Široka travnata pot zavije v smrekov gozd na zahodno pobočje Pasje ravni in se zložno spušča. Po nekaj minutah prečimo ozko jaso, potem smo v bukovem gozdu. Pridemo na razpotje, kjer zavijemo levo navzdol po traktorski vlaki. Spet prečkamo malo jaso, traktorska vlaka pa postane gozdni kolovoz. Z njega kmalu zavijemo po gozdni jasi desno. Na levi strani raste mlad smrekov gozd. Pot se zložno spušča po mešanem gozdu do gozdne ceste. Od spomenika je 20 min.

Po gozdni cesti gremo desno. Po nekaj minutah pridemo na razpotje, na katerem nas kažipot usmeri s ceste na levo na gozdni kolovoz. Zložno se spuščamo, kolovoz postane lepa gozdna cesta. Nad cesto opazimo poseko, spremenjeno v travnato pobočje. Ko pridemo spet v gozd, se z desne pridruži planinska pot s Pasje ravni, ki nas bo spremljala do Poljan.

višina: 918 m Kal (Pasja Ravan)

Ni opisa

Opis:

Tam levo skozi gozd, potem senožeti.

višina: 883 m Sivka (razpotje)

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Sivka (razpotje) - Ovčji grič

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 877 m Ovčji grič

Ni opisa
3.8 km, 1 ura Ovčji grič - Srednji vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 653 m Srednji vrh

Ni opisa
3.2 km, 1 ura Srednji vrh - Žul (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 627 m Žul (razpotje)

Ni opisa
3.1 km, 1 ura 10 minut Žul (razpotje) - Veliki vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 707 m Veliki vrh

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 471 m Rogel (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 396 m Polhov Gradec

Ni opisa