Išči po točkah

Začetek: Rotek (razpotje)

Konec: Na Pečeh

Razdalja: 19.8 km Čas hoje: 7 ur 20 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 967 m Rotek (razpotje)

Ni opisa
5.2 km, 2 uri 40 minut Rotek (razpotje) - Kremant

Opis:

Po cesti pridemo v vasico z značilnimi v vrsto postavljenimi domačijami v zavetnem kotu. lz vasice se pot dviga po strmem gozdnatem pobočju in pripelje na senožeti na planini Jiren in naprej proti Kremantu.

višina: 1653 m Kremant

Ni opisa

Opis:

Od tod se vzepnjamo po pobočju.

višina: 1577 m Altemaver (pobočje)

Ni opisa

Opis:

Prispemo na travnato sleme med Kremantom in Altemavrom, kjer se pridruži poti s Soriške planine.

višina: 1627 m Altemaver (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Gremo rahlo navkreber, toda prav hitro, še pred prvim bunkerjem, gremo naravnost po grebenu in ne levo okrog hriba.

Pri hoji po Ratitovcu bomo srečali bunkerje, vendar pa na Ratitovcu niso Italijanski bunkerji, ampak je te tukaj gradila tik pred drugo svetovno vojno vojska Kraljevine Jugoslavije. Po vodji teh operacij se ta linija imenuje Rupnikova linija. Načrtovana je bila kot obrambna linija po celotni meji z Italijo, vendar ni bila nikoli dokončno zgrajena, zaradi drugačnega načina bojevanja v 2. svetovni vojni pa tudi ni bila uporabljena za vojno delovanje. Tako se je sistem vsaj deloma dograjene strjene linije začel prav tu na Ratitovcu, linija pa je potem potekale preko Zalega Loga na Blegoš, čez Hotavlje na Žirovski vrh, preko Logatca in Cerknice proti Reki oziroma Sušaku. Na Ratitovcu niso gradili velikih utrdb, zgradili pa so samo na področju Ratitovca 11 bunkerjev - pet vzdolž grebena Kremant - Altemaver, dva bunkerja tik pod Gladkim vrhom, enega na sedlu Vratca, enega na grebenu proti Kosmatemu vrhu in dva nad sedlom Povden.

Ko pridemo na vrh, smo na najvišji točki naše poti. Pot nas naprej vodi tik po grebenu, kjer je potrebno kar nekaj previdnosti. V globini, globoko pod nami vidimo vasi Torka in Ravne, ki sta se stisnili na koščku nekoliko položnejšega sveta na nekakšni mali terasi.

višina: 1676 m Altemaver
Vrh:

JELOVICA je zakrasela alpska planota med Kropo, Kamno Gorico in Lancovim na s., Savo Bohinjko na z. in Selško Soro na j. Na s. strani je visoka od 1000–1100 m, na j. pa od 1200–1400 m. Najviše se vzpne na območju Ratitovca (Altemaver, 1678 m), ki je strm rob planote. Jelovica je zgrajena iz apnencev in triasnih dolomitov. Poraščena je z obširnimi gozdovi, ki so jih ponekod izsekali in tam uredili planine za pašo živine. Med gozdovi so številne kraške vrtače, kotliči, brezna in podzemne jame, pa tudi suhe doline. Ponekod so šotna barja, ki so ostanki ledeniških jezer. Kjer so tla neprepustna, opazimo tudi površinske vode. Planota je prepredena z gozdnimi cestami. Naselja so ob vznožjih, le nekaj jih je na pobočjih. Nekoč so na Jelovici kopali železovo rudo za fužine v Kropi in Železnikih, razvito pa je bilo tudi oglarstvo.

Jelovica je bila pomembno središče narodnoosvobodilnega gibanja na Gorenjskem. Na planoti je bilo ustanovljenih nekaj partizanskih enot in partizani so tam bojevali več hudih bitk. TV pelje po planoti mimo številnih pomnikov iz NOB.

RATITOVEC je v. skrajnik Spodnjih Bohinjskih gora, nanje se na z. navezuje prek Bohinjskega sedla pri Soriški planini, obenem pa tvori visoki rob gozdnate planote Jelovica na njeni j. strani, ki se strmo vzdiguje nad Selško dolino med Železniki in Sorico. Je tudi najvzhodnejša gora Julijskih Alp. Ratitovec je zgrajen iz dachsteinskega apnenca. Dolgo, večinoma travnato glavno sleme, se vleče v smeri vzhod—zahod in le malo valovi. V tej smeri se nad slemenom dvigajo neizraziti vrhovi Kosmati vrh (1643 m), Gladki vrh (1667 m), najvišji Altemaver (1678 m) in Kremant (1658 m), Pod j. robom slemena so strme pečine, pod njimi pa se na višini ok. 1000 m razteza terasa, na kateri so vasice Podlonk, Prtovč, Torka, Zabrdo in Zgornje Danje. Položnejša pobočja pod teraso proti Selški dolini so porasla z mešanim gozdom. Na travnatih slemenih je razširjena alpska flora, tod med drugim rastejo planinski kosmatinec, alpska lanika, bleščeči grintavec, dlakavi sleč, Clusijev svišč, alpski zvonček, čašasti sviščevec, črna murka, panonski svišč in druge vrste, na pečevnatem robu pa rasteta lepi jeglič in planika. Na Ratitovcu živijo od divjadi tudi gamsi, med ptiči pa ruševci.

Ratitovec ima zanimivo zgodovino. V 13. stoletju so freisinški škofje, zemljiški gospodje iz Škofje Loke, naselili v te kraje Tirolce, ki so izkrčili teraso in prisojna pobočja na j. strani ter jih začeli obdelovati. Vrhovom in zemljiščem so dali nemška imena, ki so se popačena obdržala do današnjih dni. Ohranjena so tudi mnoga nekdanja rodbinska imena.



Opis:

Pot se spusti proti sedlu med Altemavrom in Gladkim vrhom, pred seboj zagledamo Krekovo kočo, naš končni cilj.

višina: 1625 m Ratitovec (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Po poti do koče.

višina: 1644 m Krekova koča na Ratitovcu
Planinska postojanka:

Koča stoji tik pod Gladkim vrhom (1667 m) na vršnem slemenu Ratitovca, najvzhodnejšega podaljška Julijskih Alp. Prvo kočo je zgradila Selška podružnica SPD in jo odprla 9. avgusta 1925; imenovali so jo Krekova koča po dr. Janezu Kreku (1865-1917), organizatorju slovenskega zadružništva, ki je rad zahajal na Ratitovec. Med NOB je bila koča 1. maja 1943 požgana. Na starih temeljih je PD Železniki postavilo novo kočo in jo odprlo 18. julija 1954. Leta 1968 so zgradili prizidek.  Leta 1987 je bil zgrajen sanitarni prizidek z zimsko sobo. V bivaku na sedelcu, 200m niže od koče, so leta 1990 uredili zimsko sobo z ležišči. V zadnjih letih je koča dobila elektriko in bila tudi temeljito obnovljena in posodobljena. Koča je običajno odprta od sredine junija do sredine septembra, sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih, razen če je slabo vreme.V dveh gostinskih prostorih je 70 sedežev, točilni pult; v 5 sobah je 19 postelj, na skupnem ležišču pa 25 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; prvi gostinski prostor ogrevajo s kmečko pečjo; voda kapnica, elektrika, mobitel. V bivaku so v zimski sobi 4 ležišča, štedilnik, miza in klopi.


2.7 km, 40 minut Krekova koča na Ratitovcu - Prtovč

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

S Prtovča (1025 m) skozi Razor. Po kolovozu proti s. skozi gozd v dolino Razor, ki se spušča s prevala Vratca (1511 m) med Gladkim in Kosmatim vrhom. Po travnati in gruščnati dolini proti pečevju. Pod vznožjem prevala se pot  razcepi. Čez Vratca pelje pot na planino Pečana, naša pot pa zavije levo in se po travnatem pobočju v ključih zvije do koče.

1 h 30.

višina: 1030 m Prtovč

Oktobra 1943 so Nemci vas požgali, pet obnovljenih hiš se zdaj stiska v breg, na slemenu proti Pašku 1036 m stoji preprosta cerkvica. V vasi spomenik NOB. Sleme loči grapo Dašnjice od Plenšaka, po obeh grapah so steze za dostop, po s. bregovih Stedel vrha je speljana cesta v Železnike, z nje je razgled na nižje ležeči Podlonk.



Opis:

Po cesti mimo lovske koče.

višina: 1049 m Lovska koča (razpotje)

Ni opisa
7.5 km, 2 uri 20 minut Lovska koča (razpotje) - Sodlovec

Opis:

Nadaljujemo po senožeti navzdol levo v gozd po gozdni poti nad Podlonkom in za Slemenom 892 m na planotasti pomol, kjer stoji trdna Novakova kmetija, ki že spada v Dražgoše. Dalje skozi sadovnjak in čez senožet po kolovozu dol v gozd do ceste Češnjica -Bohinj, prečkamo cesto in dolino potoka Češnjice.

višina: 789 m Sodlovec

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Sodlovec - Dražgoše

Opis:

Po poti dospemo v Dražgoše.

Vas je znana pot tridnevni bitki partizanov z Nemci v januarju 1942. Tretji večer so se morali partizani v snegu umakniti čez Dražgoško goro na Jelovico. Nemci so nato vas požgali in z miniranjem do tal porušili. V spomin na znamenito dražgoško bitko je postavljen veličasten spomenik. Vsako leto se v vasi in okolici prirejajo spominske slovesnosti in pohodi. Po osvoboditvi so vaščani domove obnovili. Kakor prej se vas deli v tri gruče: Pri cerkvi 793 m (nova cerkev je moderno oblikovana), Na pečeh 815 m in Jelenšče 935 m. Znamenita je Jelenca ali Bičkova skala nad Jelenščem, kjer je borec Biček najdalj zadrževal napadalce. Šola nosi ime po narodnem heroju Stanetu Žagarju. Žig!

višina: 753 m Dražgoše

DRAŽGOŠE, 793 m, 338 preb., so razloženo naselje na prisojnem pobočju Dražgoške gore, ki se strmo dviga nad naseljem in ozko dolino Češnjice. Naselje ima tri dele: Pri Cerkvi, Na Pečeh in Jelenšče. Dražgoše imajo ugodno podnebje, ker jih Dražgoška gora varuje pred severnimi vetrovi. Prebivalci se delno ukvarjajo s kmetijstvom, delno so zaposleni v Železnikih in Škofji Loki, v vasi pa je tudi nekaj manjših podjetij. Dohodek jim dajejo tudi gozdovi. V naselju so podružnična osnovna šola, trgovina in gostilna. Kraj sodi v dostavni okoliš pošte Železniki.

Dražgoše so znane predvsem po bojih Cankarjevega bataljona z Nemci, ki so potekali od 9. do 11. januarja 1942, in po maščevanju Nemcev nad domačini. V začetku leta se je v vasi nastanil Cankarjev bataljon. Ko so Nemci začeli napadati, so partizani zavzeli ugodne položaje od cerkve do pečevnate Jelence. Nemci so z Rudna s topovi streljali na Dražgoše in skušali prodreti v vas. Tretji dan se jim je posrečilo napasti partizane v hrbet s kroparske strani. Do zadnjega se je bojeval Bičkov vod na Jelenci, ki se zdaj imenuje Bičkova skala. Po treh dneh hudih bojev s premočnimi nemškimi enotami se je bataljon umaknil na Mošenjsko planino na Jelovici. Ko so Nemci zasedli Dražgoše, so se maščevali nad vaščani: ustrelili so 41 domačinov, preostale odgnali v taborišče, vas pa zažgali. Zidovje, ki je ostalo po požaru, so razstrelili, prav tako tudi baročno cerkev. Kljub temu je škofjeloški muzej iz nje rešil znamenite zlate oltarje iz 17. stol., ki so zdaj na ogled v tem muzeju. V spomin na te hude dni so leta 1976 postavili mogočen spomenik, delo arhitekta Borisa Kobeta, kiparja Stojana Batiča in slikarja lveta Šubica. V kostnici pod spomenikom so pokopani posmrtni ostanki borcev dražgoške bitke. Vsako leto v začetku januarja prirejajo v spomin na dražgoške boje spominske pohode »Po stezah partizanske Jelovice« in športna tekmovanja. V Domu Cankarjevega bataljona je stalna razstava o boju v Dražgošah.

V bližini Dražgoš je od aprila do konca avgusta 1944 delovala kurirska postaja G-20, ki je vzdrževala zveze s postajami G-12 v bližini Krope, G-26 v Bukovščici in G-3 v Martinj Vrhu.

Dražgoše so po vojni obnovili, v zadnjih letih pa se je naselje povečalo z novimi hišami. Leta 1966 so zgradili tudi cerkev sv. Lucije; freske in slikana okna so delo slikarja Staneta Kregarja.

V Dražgoše lahko pridemo po cestah iz Krope prek Jamnika (12 km), iz Bohinjske Bistrice čez Rovtarico in skozi Rudno (27 km).


1 km, 20 minut Dražgoše - Na Pečeh

Opis:

Iz Dražgoš se bomo povzpeli na Jelovico. Od Doma Cankarjevega bataljona gremo po asfaltirani cesti zložno navzgor v Dražgoše.

višina: 825 m Na Pečeh

Ni opisa