Išči po točkah

Začetek: Kranjska gora

Konec: Vrhnika

Razdalja: 109 km Čas hoje: 38 ur 20 minut Zahtevnost: Zelo zahtevna pot Označenost: Ni označeno!

Opis

višina: 808 m Kranjska gora

Ni opisa
2.6 km, 50 minut Kranjska gora - Hotel Erika

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 857 m Hotel Erika

Ni opisa

Opis:

Pred mostom čez Veliko Pišnico pod hotelom Erika na gozdno cesto ob rečici in po njej do odcepa poti na Špik (levo), naravnost vodi pot proti Koči v Krnici. 

Od mosta 35 minut.

višina: 917 m Velika Pišnica

Ni opisa

Opis:

Od odcepa pri Veliki Pišnici do planine V Klinu.

višina: 977 m Planina v Klinu

Ni opisa

Opis:

Od planine V Klinu ob Veliki Suhi Pišnici.

višina: 1018 m Velika Suha Pišnica

Ni opisa

Opis:

Po kolovozu in poti čez Lipno trato in po gozdni bližnjici do koče.

višina: 1104 m Koča v Krnici
Planinska postojanka:

Koča stoji na gozdni jasi sredi obsežne kotanje Krnica med Martuljškimi gorami, Škrlatico, Razorjem in Prisojnikom. Sklep o gradnji koče je Kranjskogorska podružnica SPD sprejela na 7. občnem zboru 13. marca 1932; to leto so že začeli graditi, naslednjo leto pa so kočo odprli. Po 2. svetovni vojni jo je PD Kranjska Gora večkrat obnavljalo, vendar je koča ohranila zunanji videz, kot ga je imela ob otvoritvi. Leta 1987 so kočo temeljito prenovili in s tem omogočili, da je odprta tudi v zimskem času.Koča je odprta od 1. maja do 31. oktobra, sicer pa le ob sobotah, nedeljah in praznikih. Pri mostu čez Pišnico, malo pod hotelom Erika, je obvestilo, če je koča odprta; za zimski čas priporočamo prebrati planinske informacije ali preveriti po telefonu. V gostinskem prostoru je 40 sedežev; v 3 sobah je 8 postelj, na skupnem ležišču pa 10 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinski in spalne prostore ogrevajo s pečmi; tekoča voda, agregat za elektriko.



Opis:

Sprva zložna pot po dolini navzgor se strmo vzpne, ko se približa  vznožju Razorja. Po zaraščenem pobočju pridemo v zatrep V Kotu in čez melišča do Kriške stene. Po strmi in odprti steni se povzpnemo na greben, kjer se pridružimo poti od Pogačnikovega doma.

Pot po snežišču pod steno in po steni je uvrščena med zelo zahtevne poti.

Od Koče v Krnici na greben nad Kriško steno 3 h 30.

višina: 2292 m Greben nad Kriško steno

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Bovških vratc do roba Kriške stene (2290 m), kjer se pridruži pot iz Krnice.

Od Pogačnikovega doma 1 h 30 min.

višina: 2361 m Bovška vratca

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2372 m Križ (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2271 m Stenar (razpotje)

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Stenar (razpotje) - Dovška vratca

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2182 m Dovška vratca

Ni opisa
0.7 km, 35 minut Dovška vratca - Bovški Gamsovec

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z vrha se vrnemo na stezo na v. strani vrha, po kateri smo prišli z Luknje. Tu gremo proti s. po grebenu, ki se spušča proti prevalu Dovška vratca med Bovškim Gamsovcem in Stenarjem. Kmalu se skozi ozek preduh spustimo na levo v z. steno grebena, ki strmo pada do melišča na v. robu Kriških podov. Po ozkih poličkah, zavarovanih s klini in žično vrvjo, se spustimo na melišče, ki ga vidimo pred seboj ves čas spusta z vrha. Pot po melišču se zložno spušča na preval Dovška vratca (2180 m), imenovanem tudi Vrata, kjer se pridružimo poti, ki pelje iz Vrat čez Sovatno in se nadaljuje proti Pogačnikovem domu.

višina: 2374 m Bovški Gamsovec
Vrh:

Bovški Gamsovec (2392 m) je izrazit vrh v grebenu, ki se vleče od Pihavca proti Stenarju. Proti Bukovlju v zgornjem koncu doline Vrat padajo strme stene in travnata pobočja, na drugi strani proti visokogorski kraški planoti Kriški podi pa kratko razbito pečevje. Na s. se z vrha znižuje greben proti prevalu Dovška vratca, na j. pa proti Luknji.

Z vrha je prelep razgled, zlasti na bližnjo okolico. Od tod je najlepši pogled na Triglav in na mogočno, prek 1000 m visoko njegovo sevemo steno, na nasprotno stran pa na prostrane razbrazdane Kriške pode s tremi jezerci in Pogačnikovim domom, četrto pa je vedno pod snegom. Okrog Kriških podov se od v. proti z. zvrstijo Stenar, Križ, Kriški rob, Razor, Planja, Kanceljni, Goličica, Glava pod Planjo in Šplevta na j. strani Spodnjega Kriškega jezera.


1.7 km, 35 minut Bovški Gamsovec - Luknja

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

S prevala nadaljujemo SPP na levo navzgor na travnata pobočja v vznožju Pihavca, ki so v začetku precej strma. Poleti je tod veliko gorskega cvetja. Dobro uhojena steza nas po 20 min pripelje do prvega skalnatega praga, ki ga premagamo ob žični vrvi. Steza se še naprej strmo vzpenja po travnatih strmalih; vmes se je treba povzpeti še čez nekaj skalnatih pragov. Ko se travnat svet izravna, smo na robu velike krnice med Pihavcem, Vrhom nad Kamnom in Bovškim Gamsovcem. Nad krnico vidimo ostri nasekan greben, ki se vleče od Pihavca do Gamsovca. SPP nas iz krnice popelje na desna travnata pobočja. Steza se v ključih dviga po dokaj širokem razpotegnjenem grebenu, imenovanem V robeh. Ko po ploščati polički prečimo skalno zaporo, pridemo kmalu na položen greben Sovatna, nad katerim se pobočja strmo vzpenjajo proti vrhu Bovškega Gamsovca. Steza nas po grebenu pripelje do izpostavljene prečnice. Z žično vrvjo zavarovana steza je varno vrezana v strmino. Strma jv. pobočja Gamsovca skoraj navpično padajo v zatrep doline Vrat. Na vršni greben stopimo le pet minut pod vrhom. SPP se vrhu sicer izogne, vendar se nanj splača povzpeti zaradi lepega razgleda. Čez kratek skalnati prag se ob žični vrvi povzpnemo na ozek greben in po njem na vrh.

Z Luknje na vrh Bovškega Gamsovca je 2 h. Del poti po grebenu pod vrhom je uvrščen med zahtevne poti.

višina: 1761 m Luknja

Luknja (1758 m) je preval iz doline Vrat v Trenta, prek katerega je peljala starodavna pot z Gorenjske na Primorsko. To je hkrati tudi prelaz med masivom Triglava in njegovim sosedom Pihavcem. Luknja je pomembno križišče planinskih poti. Tu se tudi začenja zelo zahtevna pot čez Plemenice na Triglav. Lep pogled na dolino Vrat in na prepadna ostenja gora, ki jo obkrožajo. Luknja uživa tudi sloves vremenske prerokinje: če je čista brez megle ali oblakov, bo lepo vreme.

Na Luknjo lahko pridemo tudi od Aljaževega doma v Vratih, 2 h.


2.3 km, 2 uri 25 minut Luknja - Sfinga (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2504 m Sfinga (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2638 m Triglavska škrbina

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2399 m Dom Planika pod Triglavom
Planinska postojanka:

Dom stoji na visoki planoti Ledine na južni strani Triglava. Prvo kočico so zgradili pobudniki za ustanovitev društva "Triglavski prijatelji iz Bohinja in jo odprli 18. septembra 1871; imenovali so jo "Triglavski tempelj. Kočica je že do leta 1875 propadla. Na tem mestu je Nemško-avstrijsko planinsko društvo zgradilo leta 1877 novo kočo; leta 1880 jo je prodalo avstrijskemu Turistovskemu klubu, ki jo je obnovil in 3. avgusta 1880 odprl pod imenom "Koča Marije Terezije. Zraven koče so 13. avgusta 1911 odprli nov Dom Marije Terezije. Po 1. svetovni vojni je dom prevzelo SPD in ga preimenovalo v "Aleksandrov dom, koča pa je postala obmejna stražnica. Po 2. svetovni vojni je dom in kočo prevzelo PD Gorje, postojanka pa je dobila sedanje ime. Dom je ohranil nekdanjo zunanjo obliko, notranjost pa so večkrat preurejali. Leta 1987 so dotrajano kočo ("karavlo) porušili in namesto nje postopoma zgradili večjo depandanso, ki so jo slovesno odprli in blagoslovili 19. avgusta 1992. Leta 1993 so vključili mobitel.Dom je odprt od konca junija do konca septembra.V dveh gostinskih prostorih je 80 sedežev, točilni pult; na klopeh pri domu je 40 sedežev; v 10 sobah je 82 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 41 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinska prostora ogrevajo s pečmi in centralno kurjavo (sončne celice); vodna kapnica, agregat in fotovoltaični sistem za elektriko, mobitel.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2020 m Konjsko sedlo

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1822 m Vodnikov dom na Velem polju
Planinska postojanka:

Dom stoji na mali terasi ob vznožju zahodnega pobočja Tosca tik nad Velim poljem. Prvo leseno kočo je zgradila Radovljiška podružnica SPD; v spomin na 100-letnico vzpona slovenskega pesnika Valentina Vodnika (1758-1819) na Mali Triglav, 20. avgusta 1795, so jo poimenovali Vodnikova koča; slovesna otvoritev je bila 19. avgusta 1895, kočo pa je upravljalo SPD. Leta 1909 so kočo razdrli, prestavili na današnje mesto, povečali in obili z lesom. Kočo so večkrat popravljali, vendar je počasi propadala. Po 2. svetovni vojni jo je prevzelo PD Bohinj-Srednja vas. Zaradi dotrajanosti koče in vedno večjega obiska so se odločili, da zgradijo novo postojanko. Gradili so jo v letih 1954 do 1958, slovesno pa odprli 31. avgusta 1958; ob otvoritvi so jo preimenovali v Vodnikov dom. Pozneje so dom večkrat popravljali in urejali notranjost, večjo obnovo pa so opravili leta 1986, ko so tudi kamnito fasado obložili s skodlami. Leta 1993 so vključili mobitel. Dom je odprt od sredine junija do konca septembra. V gostinskem prostoru je 50 sedežev; v 8 sobah je 22 postelj, na skupnem ležišču pa 31 ležišč; zimska soba z 10 ležišči; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; tekoča voda, agregat za elektriko, mobitel.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Orientacijsko zahtevna tura.

višina: 1822 m Na Zagonu

Ni opisa
6.6 km, 2 uri Na Zagonu - Voje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 677 m Voje

Ni opisa
1.1 km, 20 minut Voje - Planinska koča na Vojah

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 692 m Planinska koča na Vojah
Planinska postojanka:

Koča stoji ob robu gozda na začetku ledeniške doline Voje, po kateri teče rečica Mostnica. Tu se začenjajo travniki, kjer pasejo živino, na njih so vse do zatrepa pod pobočjem Tosca stanovi, nekatere so preuredili v počitniške hišice. Kočo je zgradilo PD Bohinj-Srednja vas ob pomoči delovnih organizacij iz Bohinja, Kranja, Ljubljane in od drugod. Slovesno so jo odprli 22. julija 1982 in jo v spomin na Bohinjske prvoborce, ki so v drugi polovici leta 1941 dvignili vstajo v Bohinjskem kotu, poimenovali v Planinsko kočo Bohinjskih prvoborcev. Spomladi 1994 so koči dali ime, ki ga uporabljajo obiskovalci. Koča je odprta od začetka junija do konca septembra ter ob prvomajskih praznikih. V gostinskem prostoru je 70 sedežev, točilni pult; v 5 sobah je 16 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 24 ležišč; 2 WC, umivalnici in prhi z mrzlo vodo; v gostinskem prostoru kmečka peč; tekoča voda, agregat za elektriko.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 637 m Obla gorica

Ni opisa
1.5 km, 20 minut Obla gorica - Hudičev most

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 577 m Hudičev most

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Hudičev most - Stara Fužina

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 550 m Stara Fužina

Ni opisa
0.8 km, 20 minut Stara Fužina - Za laze

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 585 m Za laze

Ni opisa
1.6 km, 1 ura Za laze - Široka polica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 898 m Široka polica

Ni opisa
2.1 km, 30 minut Široka polica - Brod

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na praznični dan v petek, smo se povzpeli na Rudnico (946 m) po Ivanovi poti do zelenih Senožeti, kamor kmalu prispemo, ta so že obsijana in opaziti je povsod po travniku prebujanje pomladi. Strmo vzpenjanje proti gori na prvem delu poti se kmalu spremeni v bolj položno in prijetnejše nadaljevanje sončnega pobočja nad vasjo Brod. Neizbrisan pečat so Rudnici dali davni ledeniki, ki so obtesali pobočja. Marsikje se poganjajo čez krošnje vrtoglavi prepadi, le zahodna, fužinarska stan je položna.

V nadaljevanju poti obiščemo še naravno brezno ob stezi, kjer je nekoč stala koča, ki so jo uporabljali takratni domačini - rudarji za pridobivanje rude na gori. Mimo lične drevesne kapelice se teren zravna in kmalu dosežemo razgledni vrh s klopco. Prehod preko zložnega slemena do vrha je mozaik zaokrožen in prelepi alpski kot nam ni več neznanka. Številne poti so vedno prehojene, saj je Rudnica zelo obiskana gora v vseh letnih časih. Stare rudarske poti je že preraslo grmovje, kot opomnik na rudarske dejavnosti je oster in izpostavljen kamniti zob, ki ga je opaziti južno pod Široko polico, pod njim je vodila stara rudarska pot, vez Rudnice z dolino.

višina: 508 m Brod

Ni opisa
1.5 km, 30 minut Brod - Bohinjska Bistrica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 513 m Bohinjska Bistrica

Ni opisa
3.5 km, 1 ura 10 minut Bohinjska Bistrica - Nemški Rovt

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 668 m Nemški Rovt

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1260 m Bohinjski preval

Ni opisa

Opis:

Na obširni planoti ob cesti je velik parkirni prostor, zaseden zlasti pozimi; tam je tudi okrepčevalnica, v kateri hranijo žig TV.

višina: 1303 m Koča na Soriški planini

Ni opisa

Opis:

Od Brunarice se vrnemo na cesto Bohinjska Bistrica–Podrošt, po kateri zavijemo desno proti Sorici. Po 10 min. skrajšamo cestni ovinek po gozdni stezi na desno. Po cesti gremo zložno približno 10 min. navzdol do električnega droga A, tam pa spet zavijemo desno po bližnjici, ki seka cestni ovinek. Mimo počitniške hišice Zgornja Sorica 59 pridemo pri križu spet na cesto. Sledi približno 15 min. zložnega spusta do ostrega zavoja. Levo pod cesto je grapa, nad njo skalovje na jz. strani vrha Tonderškofel (1326 m), desno nad cesto pa v. skalnato pobočje Dravha.

višina: 1109 m V toru

Ni opisa
0.9 km, 10 minut V toru - Izvir Sore

Opis:

Na ostrem ovinku zapustimo cesto in zavijemo desno po široki poti do bližnjega razpotja, na katerem se z desne priključi LPP z Lajnarja in Dravha. Široka pot se spusti po jv. pobočju Dravha. Desno pod potjo je smrekov, nad potjo bukov gozd. Strmina je kar precejšnja. Po 15 min. smo na razpotju: LPP zavije levo na cestno križišče in v Sorico.

višina: 925 m Izvir Sore

Ni opisa
1.1 km, 10 minut Izvir Sore - Spodnja Sorica

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

lz Spodnje Sorice (821 m) po stari cesti skozi Zgornjo Sorico do ceste, ki pelje na Soriško planino.

višina: 826 m Spodnja Sorica

To je ena najlepših hribovskih vasi, stoji v prisojni legi ob začetnem toku Selške Sore, središče kolonizacijskega ozemlja pod Ratitovcem, ki so ga pred 600 leti poselili tirolski kmetje iz Pustertala, sedaj povsem poslovenjeni, le priimki in ledinska imena še pričajo o njihovem izvoru.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 571 m Podrošt

Ni opisa
3.5 km, 1 ura Podrošt - Zali Log

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 526 m Zali Log

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 508 m Zali Log (razpotje)

Ni opisa
3.4 km, 1 ura 20 minut Zali Log (razpotje) - Potok

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Takoj pod cesto je zajetje vode iz potoka, pod njim pa stoji opuščen mlin. Po hrbtu med Farjim potokom na levi in Muštrovo grapo na desni se po gozdu v 30 min. spustimo do ceste in mosta čez potok Davča. Pri mostu stoji spomenik padlim borcem NOV iz teh krajev. Takoj za mostom je razpotje: asfaltirana cesta na levo nas pelje do smučarskega centra Črni vrh, v Cerkno in Davčo, po asfaltirani cesti ob Davči navzdol pa v 20 min. pridemo do Davškega mosta, v bližini katerega se Davča izliva v Selško Soro.

Po asfaltirani, zložno se spuščajoči cesti je še 4 km do Železnikov. Dolina je na začetku ozka soteska in v skalah ob cesti je t. i. alpinistični plezalni vrtec. Po 2 km se na Jesenovcu nekoliko razširi.

višina: 806 m Potok

Razložena vas Potok, 680–840 m, 67 preb., obsega domačije ob Farjem potoku in samotne kmetije na pobočjih Malega Blegoša (1107 m), Črta (1019 m) in bregovih nad dolino Davče. V začetku 17. stol. je bila tam fužina, vendar jo že Valvasor omenja kot opuščeno. Za fužinarji so se tam naselili slovenski naseljenci. Potok in njegovo širše območje je znano tudi po dogodkih iz obdobja NOB. Skozi to vas je bil prehod iz Gorenjske na Primorsko. Pri Marenkovcu ob cesti v Zalo je bila 12. julija 1943 ustanovljena 7. udarna brigada Franceta Prešerna. 24. marca 1945 so vas požgali Nemci.


0.4 km, 10 minut Potok - Rant (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po nekaj korakih smo pri veliki hiši Potok 15 oz. pri Matevžku. Na njej je spominska plošča: »V tej hiši je bilo gorenjsko vojno področje od 8. 9. 1944 do 23. 3. 1945. Okupator je hišo požgal 24. 3. 1945.«

višina: 847 m Rant (razpotje)

Ni opisa
0.6 km, 30 minut Rant (razpotje) - Stari vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1025 m Stari vrh

Ni opisa
0.9 km, 40 minut Stari vrh - Rebulovica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1246 m Rebulovica

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1391 m Koča na Blegošu
Planinska postojanka:

Koča stoji na Leskovški planini na zahodni strani blegoškega vrha. Na Blegošu dolgo ni bilo planinske postojanke, čeprav je bila potrebna. Zato je PD Škofja Loka začelo leta 1976 na temeljih pogorele pastirske staje graditi planinsko kočo, ki jo je slovesno odprlo 18. septembra 1977 ob svoji 70-letnici. Koča je sčasoma postala premajhna, zato so jo povečali; zgradili so prizidek in preuredili notranjost. Povečano kočo so odprli 27. junija 1982 ob 75-letnici PD Škofja Loka. Leta 1993 so vključili mobitel.Koča je odprta od začetka junija do konca septembra, maja in oktobra pa ob sobotah, nedeljah in praznikih.V dveh gostinskih prostorih je 120 sedežev, točilni pult; v 4 sobah je 26 postelj, na skupnem ležišču pa 35 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinska prostora ogrevajo s pečmi; tekoča voda, mobitel. Koča je od 4. oktobra 2003 dalje priključena na električno omrežje. Sedaj kočo temeljito obnavljajo.



Opis:

Od koče na Blegošu (1391 m) na preval Špehovše, do kamor seže severni krak blegoške ceste.

višina: 1319 m Preval Špehovše

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1184 m Zavetišče GS na Jelencih
Planinska postojanka:

Zavetišče stoji na mali gozdni jasi na Jelencih na jugozahodnem pobočju Blegoša. Zgradilo ga je PD Gorenja vas na mestu, kjer je prej stala razpadajoča gozdarska koča. Največ dela so opravili člani Gorske straže, zato so ga poimenovali po Gorski straži. Zavetišče so odprli 17. oktobra 1985.Zavetišče je odprto in oskrbovano ob sobotah, nedeljah in praznikih od 1. oktobra do 31. maja. V kombiniranem kuhinjskem in gostinskem prostoru je 20 sedežev, pri mizah pred zavetiščem pa 30; na skupnem ležišču je 20 ležišč; stranišče in korito s tekočo vodo sta v bližini zavetišča; v gostinskem prostoru peč; plinska razsvetljava.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 442 m Loge

Ni opisa
1.7 km, 30 minut Loge - Hotavlje

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po stezi nad cesto se LPP spusti na cesto v dolini Volaščice pred kamnolomom podjetja Marmor. Podjetje se je razvilo v sodobnega proizvajalca oblog iz naravnega kamna in izdelkov po naročilu. 

višina: 412 m Hotavlje

Hotavlje so vas v ozkem dolinskem grlu nad izlivom Hotaveljščice v Poljansko Soro, razprostirajo se ob cest, ki se od glavne ceste odcepi proti Kopačnici in Cerknem. Na cestnem razcepu spomenik NOB in gostišče Lipan. S ceste do vaške lipe na terasi vzhodno od vasi, kjer stojita kamnita miza in staro znamenje, ki mu je slike na novo napravil Ive Šubic. Turistično društvo prireja razne prireditve, s katerimi obuja stare običaje (smojkarsko tekmovanje, ples pod lipo).



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 409 m Hotavlje (razpotje)

Ni opisa
2.1 km, 30 minut Hotavlje (razpotje) - Gorenja vas

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 397 m Gorenja vas

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 404 m Dolenja Dobrava

Ni opisa
9.1 km, 2 uri 50 minut Dolenja Dobrava - Suhi dol

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 696 m Suhi dol

Ni opisa
2.3 km, 50 minut Suhi dol - Oblak (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 814 m Oblak (razpotje)

Ni opisa
1.4 km, 30 minut Oblak (razpotje) - Lavrovec

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 888 m Lavrovec

Ni opisa
2.2 km, 30 minut Lavrovec - Smrečje

Opis:

Vas Smrečje sestavlja vrsta zaselkov, središče je vrh slemena pri baročni Marijini cerkvi iz 1769. Žig!

Pri Smrečju 11  se sestajajo ceste; z Vrhnike skozi Podlipo, ki se ji malo pred vasjo pridružuje cesta s Suhega dola, še prej pa iz Sentjošta; z Rovt in z Vrha nad Rovtami, ki se ji tik pred vasjo priključi cesti iz Žirov skozi Račevo. Ob žirovski cesti leži zahodno od Smrečja majhno Račevsko jezero.

višina: 705 m Smrečje

Ni opisa
7.8 km, 2 uri 10 minut Smrečje - Ulovka

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 636 m Ulovka

Ni opisa
1.2 km, 30 minut Ulovka - Špica (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 716 m Špica (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 720 m Zavetišče na Planini
Planinska postojanka:

Zavetišče stoji na Planini v neposredni bližini vrha Planine (735 m) v hribovju nad Vrhniko, Staro Vrhniko in Podlipsko dolino v skrajnem zahodnem delu Ljubljanske kotline.
Vrhniški planinci so 10. maja 2008 slovesno odprli nov 22 m visok razgledni stolp, narejen iz hrastovega lesa. Dolga leta so vzdrževali 20 m visok stolp, ki ga je leta 1955 postavilo Turistično društvo Vrhnika, s katerim so nadomestili manjšega, 16 m visokega in od Olepševalnega društva Vrhnika leta 1934 postavljenega, ki je bil porušen med 2. svetovno vojno. Svojo prvo željo po razgledišču so "izrazili" leta 1930, ko so postavili 3 - 4 metre visoko prežo.
Leta 1960 so začeli graditi planinsko zavetišče. Pozneje so ga povečali in obnovili. Zavetišče je odprto ob sobotah,  nedeljah in praznikih, razen sobot v juliju in avgustu. V gostinskem prostoru s kmečko pečjo je 24 sedežev; WC; tekoča voda, agregat za elektriko.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 582 m Lintvern (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 313 m Kurja vas (Vrhnika)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 294 m Vrhnika (razpotje)

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Vrhnika (razpotje) - Vrhnika

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 293 m Vrhnika

Ni opisa