Išči po točkah

Začetek: Sveti Jošt nad Kranjem

Konec: Vratca (Ratitovec)

Razdalja: 25.6 km Čas hoje: 9 ur 10 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 843 m Sveti Jošt nad Kranjem

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 678 m Čepulje

Ni opisa
3.9 km, 1 ura 30 minut Čepulje - Mohor

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Čemažarjeve domačije mimo znamenja in v gozd ter po slemenu, od koder se med drevjem in na košeninah odpira razgled zdaj na selško, zdaj na besniško stran. V 30 min dospemo do kmetije Gaber, s pašnikov spet v gozd, potem čez Špičasti hrib 835 m do razpotja, kjer krene levo pot na Sv. Jošt, desno na Čepulje 665 m. Žig! Lep razgled na Sorško polje, v dolino Bukovščice nazaj na Mohor, na Lubnik in Stari vrh.

višina: 897 m Mohor

Ni opisa
3.9 km, 1 ura 10 minut Mohor - Lobnikar (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od tod po gozdni poti dol na Preval in navzgor proti zaselku Bezovnici. Tik pred Bezovnico steza desno po košenini in skozi bukov gozdič in mimo njiv k Sv. Mohorju 951 m; izrazit kopast vrh.
Tod so prečkale hribovje kurirske poti, večkrat so bili boji partizanov z Nemci. Z vrha obsežen razgled. Žig pri Jakobu Pogačniku, Čemažarju na Bezovnici, v odsotnosti domačih je žig v skrinjici, pritrjeni ob vhodnih vratih (domača pijača), kamor se pride v 4 min po strmini vz. od gozdiča.

višina: 846 m Lobnikar (razpotje)

Ni opisa
2.1 km, 40 minut Lobnikar (razpotje) - Na Pečeh

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po cesti do obnovljene cerkve sv. Jedrti nad Selškimi Lajšami.

višina: 825 m Na Pečeh

Ni opisa
1 km, 10 minut Na Pečeh - Dražgoše

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Iz Dražgoš se bomo povzpeli na Jelovico. Od Doma Cankarjevega bataljona gremo po asfaltirani cesti zložno navzgor v Dražgoše.

višina: 753 m Dražgoše

DRAŽGOŠE, 793 m, 338 preb., so razloženo naselje na prisojnem pobočju Dražgoške gore, ki se strmo dviga nad naseljem in ozko dolino Češnjice. Naselje ima tri dele: Pri Cerkvi, Na Pečeh in Jelenšče. Dražgoše imajo ugodno podnebje, ker jih Dražgoška gora varuje pred severnimi vetrovi. Prebivalci se delno ukvarjajo s kmetijstvom, delno so zaposleni v Železnikih in Škofji Loki, v vasi pa je tudi nekaj manjših podjetij. Dohodek jim dajejo tudi gozdovi. V naselju so podružnična osnovna šola, trgovina in gostilna. Kraj sodi v dostavni okoliš pošte Železniki.

Dražgoše so znane predvsem po bojih Cankarjevega bataljona z Nemci, ki so potekali od 9. do 11. januarja 1942, in po maščevanju Nemcev nad domačini. V začetku leta se je v vasi nastanil Cankarjev bataljon. Ko so Nemci začeli napadati, so partizani zavzeli ugodne položaje od cerkve do pečevnate Jelence. Nemci so z Rudna s topovi streljali na Dražgoše in skušali prodreti v vas. Tretji dan se jim je posrečilo napasti partizane v hrbet s kroparske strani. Do zadnjega se je bojeval Bičkov vod na Jelenci, ki se zdaj imenuje Bičkova skala. Po treh dneh hudih bojev s premočnimi nemškimi enotami se je bataljon umaknil na Mošenjsko planino na Jelovici. Ko so Nemci zasedli Dražgoše, so se maščevali nad vaščani: ustrelili so 41 domačinov, preostale odgnali v taborišče, vas pa zažgali. Zidovje, ki je ostalo po požaru, so razstrelili, prav tako tudi baročno cerkev. Kljub temu je škofjeloški muzej iz nje rešil znamenite zlate oltarje iz 17. stol., ki so zdaj na ogled v tem muzeju. V spomin na te hude dni so leta 1976 postavili mogočen spomenik, delo arhitekta Borisa Kobeta, kiparja Stojana Batiča in slikarja lveta Šubica. V kostnici pod spomenikom so pokopani posmrtni ostanki borcev dražgoške bitke. Vsako leto v začetku januarja prirejajo v spomin na dražgoške boje spominske pohode »Po stezah partizanske Jelovice« in športna tekmovanja. V Domu Cankarjevega bataljona je stalna razstava o boju v Dražgošah.

V bližini Dražgoš je od aprila do konca avgusta 1944 delovala kurirska postaja G-20, ki je vzdrževala zveze s postajami G-12 v bližini Krope, G-26 v Bukovščici in G-3 v Martinj Vrhu.

Dražgoše so po vojni obnovili, v zadnjih letih pa se je naselje povečalo z novimi hišami. Leta 1966 so zgradili tudi cerkev sv. Lucije; freske in slikana okna so delo slikarja Staneta Kregarja.

V Dražgoše lahko pridemo po cestah iz Krope prek Jamnika (12 km), iz Bohinjske Bistrice čez Rovtarico in skozi Rudno (27 km).


0.7 km, 10 minut Dražgoše - Sodlovec

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po poti dospemo v Dražgoše.

Vas je znana pot tridnevni bitki partizanov z Nemci v januarju 1942. Tretji večer so se morali partizani v snegu umakniti čez Dražgoško goro na Jelovico. Nemci so nato vas požgali in z miniranjem do tal porušili. V spomin na znamenito dražgoško bitko je postavljen veličasten spomenik. Vsako leto se v vasi in okolici prirejajo spominske slovesnosti in pohodi. Po osvoboditvi so vaščani domove obnovili. Kakor prej se vas deli v tri gruče: Pri cerkvi 793 m (nova cerkev je moderno oblikovana), Na pečeh 815 m in Jelenšče 935 m. Znamenita je Jelenca ali Bičkova skala nad Jelenščem, kjer je borec Biček najdalj zadrževal napadalce. Šola nosi ime po narodnem heroju Stanetu Žagarju. Žig!

višina: 789 m Sodlovec

Ni opisa
7.5 km, 2 uri 50 minut Sodlovec - Lovska koča (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nadaljujemo po senožeti navzdol levo v gozd po gozdni poti nad Podlonkom in za Slemenom 892 m na planotasti pomol, kjer stoji trdna Novakova kmetija, ki že spada v Dražgoše. Dalje skozi sadovnjak in čez senožet po kolovozu dol v gozd do ceste Češnjica -Bohinj, prečkamo cesto in dolino potoka Češnjice.

višina: 1049 m Lovska koča (razpotje)

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Lovska koča (razpotje) - Prtovč

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po cesti mimo lovske koče.

višina: 1030 m Prtovč

Oktobra 1943 so Nemci vas požgali, pet obnovljenih hiš se zdaj stiska v breg, na slemenu proti Pašku 1036 m stoji preprosta cerkvica. V vasi spomenik NOB. Sleme loči grapo Dašnjice od Plenšaka, po obeh grapah so steze za dostop, po s. bregovih Stedel vrha je speljana cesta v Železnike, z nje je razgled na nižje ležeči Podlonk.


2.7 km, 1 ura 30 minut Prtovč - Krekova koča na Ratitovcu

Opis:

S Prtovča (1025 m) skozi Razor. Po kolovozu proti s. skozi gozd v dolino Razor, ki se spušča s prevala Vratca (1511 m) med Gladkim in Kosmatim vrhom. Po travnati in gruščnati dolini proti pečevju. Pod vznožjem prevala se pot  razcepi. Čez Vratca pelje pot na planino Pečana, naša pot pa zavije levo in se po travnatem pobočju v ključih zvije do koče.

1 h 30.

višina: 1644 m Krekova koča na Ratitovcu
Planinska postojanka:

Koča stoji tik pod Gladkim vrhom (1667 m) na vršnem slemenu Ratitovca, najvzhodnejšega podaljška Julijskih Alp. Prvo kočo je zgradila Selška podružnica SPD in jo odprla 9. avgusta 1925; imenovali so jo Krekova koča po dr. Janezu Kreku (1865-1917), organizatorju slovenskega zadružništva, ki je rad zahajal na Ratitovec. Med NOB je bila koča 1. maja 1943 požgana. Na starih temeljih je PD Železniki postavilo novo kočo in jo odprlo 18. julija 1954. Leta 1968 so zgradili prizidek.  Leta 1987 je bil zgrajen sanitarni prizidek z zimsko sobo. V bivaku na sedelcu, 200m niže od koče, so leta 1990 uredili zimsko sobo z ležišči. V zadnjih letih je koča dobila elektriko in bila tudi temeljito obnovljena in posodobljena. Koča je običajno odprta od sredine junija do sredine septembra, sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih, razen če je slabo vreme.V dveh gostinskih prostorih je 70 sedežev, točilni pult; v 5 sobah je 19 postelj, na skupnem ležišču pa 25 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; prvi gostinski prostor ogrevajo s kmečko pečjo; voda kapnica, elektrika, mobitel. V bivaku so v zimski sobi 4 ležišča, štedilnik, miza in klopi.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Tukaj gremo naravnost v smeri Gladkega vrha.

V Krekovi koči Vas bodo prijazno sprejeli. Lahko se boste odpočili, osvežili in okrepčali, lahko boste tudi prenočili. Če ste žigosali vseh 12 kontrolnih točk, lahko daste dnevnik v potrditev in boste kot znak priznanja za pravkar opravljeno pot prejeli še spominsko značko.

višina: 1665 m Gladki vrh (Ratitovec)
Vrh:

Z Gladkega vrha, je prostran razgled. Na v. vidimo v bližini Križnogorsko sleme in spodnji del Selške doline. Proti jv. se dvigajo nad Selško dolino vrhovi Loškega pogorja: Lubnik, Stari in Mladi vrh, Koprivnik in Blegoš; za Lubnikom vidimo Sorško polje, Ljubljansko kotlino in Posavsko hribovje, za Koprivnikom pa se v daljavi kaže Snežnik. Na j. ratitovškem pobočju sta vasici Torka in Ravne. Z. od Blegoša se dvigata Črni vrh in Porezen. Na z. strani se pred nami širi sleme Ratitovca z vrhovoma Altemaver in Kremant, malo naprej vidimo Lajnar, Slatnik in Možic nad Soriško planino, potem pa proti z. venec Spodnjih Bohinjskih gora od Črne prsti prek Rodice in Vogla do Bogatina. Posebno lep pogled je proti sz. prek Jelovice in Pokljuke na Julijce s Triglavom. Na s. zapirajo obzorje Karavanke in Kamniške Alpe.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Le nekaj minut bomo še v gozdu, potem pa se začne strma pot tik nad pečino, imenovano Divji rob. Pogled navzdol proti Razoru je čudovit.

Če pa pogledamo v smeri naše poti, nas sicer nekoliko zaboli vrat, ker je pot zares strma, ampak tolaži nas misel, da smo že skoraj na koncu in da je narava prelepa.

Še malo in že smo na Gladkem vrhu. Razgledna tabla nam razkrije, kje je kaj.

višina: 1516 m Vratca (Ratitovec)

Ni opisa