Išči po točkah

Začetek: Vogel (smučarske steze)

Konec: Razor

Razdalja: 33.4 km Čas hoje: 17 ur 25 minut Zahtevnost: Zelo zahtevna pot Označenost: Ni označeno!

Opis

višina: 1540 m Vogel (smučarske steze)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1417 m Koča pod Voglom
1.1 km, 10 minut Koča pod Voglom - Konjska ravan

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1288 m Konjska ravan

Ni opisa
0.9 km, 10 minut Konjska ravan - Žagarjev graben

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1088 m Žagarjev graben

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Žagarjev graben - Stene (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1013 m Stene (razpotje)

Ni opisa
1.1 km, 20 minut Stene (razpotje) - Ukanc (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 666 m Ukanc (razpotje)

Ni opisa
1 km, 10 minut Ukanc (razpotje) - Hotel Zlatorog

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 532 m Hotel Zlatorog

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Hotel Zlatorog - Ukanc

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 531 m Ukanc

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Ukanc - HE Savica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 558 m HE Savica

Ni opisa
1.6 km, 40 minut HE Savica - Koča pri Savici

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 670 m Koča pri Savici
Planinska postojanka:

Koča stoji na Kopiščih v zahodnem koncu ledeniške kočne Ukanc. PD Ljubljana-Matica je planinsko postojanko najprej uredilo v Domu Savica, ki ga je leta 1948 vzelo v najem od zasebnika. Leta 1951 so adaptirali nekdanjo starojugoslovansko obmejno stražnico in v njej uredili planinsko kočo. Zaradi bližine slapa Savice je postala tudi pomembna turistična postojanka; zato so jo leta 1970 obnovili in posodobili opremo. Leta 1990 so kočo spet prenovili ter povečali in s tem pridobili nova ležišča. Spomladi 1994 so vključili mobitel. Koča je odprta od začetka junija do konca septembra. V dveh gostinskih prostorih je 70 sedežev, točilni pult; pri mizah pred kočo je 50 sedežev; v dveh spalnicah je 7, na skupnem ležišču pa 27 ležišč; WC, umivalnica, tekoča voda, elektrika, mobitel; gostinska prostora ogrevajo s pečmi.



Opis:

Od koče pri Savici gremo po poti proti slapu, nato takoj čez most in proti Komarči.

višina: 813 m Slap Savice (razpotje)

Ni opisa
1.5 km, 1 ura 20 minut Slap Savice (razpotje) - Črno jezero

Opis:

Dobro označena pot, mestoma zavarovana, nas vodi po strmi poti do Črrnega jezera.

višina: 1327 m Črno jezero
Črno jezero

(1294 m) je sedmo, zadnje med Triglavskimi jezeri. Leži v kotanji ob j. vznožju Stadorja (1688 m) za robom Komarče. Obdano je s smrekovimi gozdovi, ki mu dajejo temno barvo. Jezero je dolgo 150 m, široko 80 m in globoko do 6 m. V njem živi endemična podvrsta alpskega pupka.



Ta odsek nima nobenega opisa.
Planinska postojanka:

Bregarjevo zavetišče na planini Viševnik (1620 m) leži na travnatem prevalu med Pršivcem (1761 m) in strmo Grivo (1757 m); le-ta je v Julijskih Alpah, nad Planino pri Jezeru, v Triglavskem narodnem parku (Fužinarske planine). Zaradi izredne slikovitosti in lepih razgledov sodi Viševnik med naše najlepše planine. Nekdanji pastirski stanovi so v najemu, vendar tega skoraj ne opazimo, saj je planina v veliki meri ohranila nekdanji videz. Ker je v okolici vse polno jam in škrapelj (visokogorski kras), velja hoditi le po nadelanih poteh. Bolj znani sta Majska jama in Brezno pri Gamsovi glavici. Na sami planini je tudi visokogorsko močvirje.

Bregarjevo zavetišče je v nekdanji sirarni. Leta 1982 so razpadajoči objekt vzeli v najem člani tedanjega PD Draga Bregarja - Ljudska pravica in ga leta 1987 prenovljenega dali v uporabo planincem. Postojanka je bila najprej zaprtega tipa, ker ni bilo mogoče nepretrgano dežuranje vso sezono - odpirali so jo le ob sobotah in nedeljah. Leta 1997 pa so začeli dežurati vso poletno sezono in redno sprejemati goste. Za napovedane večje skupine odprejo zavetišče tudi zunaj sezone.

Bregarjevo zavetišče je stalno odprto zadnji teden v juniju, ves julij in avgust ter prvi teden v septembru. V njem dežurajo člani društva PD Draga Bregarja Ljubljana. Strežejo čaj in pijačo. Ležišča: skupna za 12 oseb in 4 v depandansi. Sedeži: 16 v zavetišču in 6 v depandansi, na dvorišču pa 20.

Informacije: v sezoni (od 20. junija do 20. septembra) jih lahko dobite v Bregarjevem zavetišču (031 270 884), za katero skrbi PD Draga Bregarja Ljubljana, Brodarjev trg 5, Ljubljana, ali pri predsedniku društva, Zvonetu Šeretu (041 355 589, 01/546-29-35, e-mail: pddrago.bregar@siol.net).



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1514 m Krištofojca

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1582 m Planina Dedno polje

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2190 m Vrata (Zelnarica)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 0 m Vršaki (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 0 m Hribarice (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2558 m Kanjavec

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2145 m Tržaška koča na Doliču
Planinska postojanka:

Koča stoji na sedlu Dolič med Šmarjetno glavo in Kanjavcem. Prvo leseno kočo na Doliču so odprli italijanski planinci 14. septembra 1930. Po 2. svetovni vojni jo je prevzelo PD Gorje, ki jo je skupaj s SPD Trst obnovilo. Kočo so odprli 15. avgusta 1948; pozimi 1950/51 jo je porušil sneg. Novo kočo so postavili malo višje na varnejšem kraju; graditi so začeli leta 1952, odprli pa so jo 26. julija 1953. Imenovali so jo Tržaška koča; stara želja slovenskih planincev iz Trsta je bila, da bi imeli kočo v Triglavskem pogorju, ki pa je niso mogli uresničiti. Tržaška koča stoji na pomembnem križišču planinskih poti, zato je kmalu postala premajhna. V letih 1972 in 1973 so zgradili velik prizidek in ga funkcionalno povezali s staro kočo; svečana otvoritev povečane in prenovljene koče je bila 19. avgusta 1973. Leta 1993 so vključili mobitel.Koča je odprta od konca junija do konca septembra.V gostinskem prostoru je 130 sedežev, točilni pult; v 22 sobah je 93 postelj, na skupnem ležišču pa 51 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo (če je zadosti vode!!!); gostinski prostor ogrevajo s pečjo in preko sončnih celic s centralno kurjavo. Voda je kapnica, fotovoltaični sistem in agregat za elektriko, mobitel. Poleg doma je objekt, v katerem je zimska soba s 16 ležišči.



Opis:

Na s. strani koče nam pokaže kažipot začetek poti. Po nekaj korakih se odcepi na desno zahtevna pot čez Zaplanjo.

višina: 2551 m Glava v Zaplanji

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2504 m Sfinga (razpotje)

Ni opisa
2.3 km, 50 minut Sfinga (razpotje) - Luknja

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1761 m Luknja

Luknja (1758 m) je preval iz doline Vrat v Trenta, prek katerega je peljala starodavna pot z Gorenjske na Primorsko. To je hkrati tudi prelaz med masivom Triglava in njegovim sosedom Pihavcem. Luknja je pomembno križišče planinskih poti. Tu se tudi začenja zelo zahtevna pot čez Plemenice na Triglav. Lep pogled na dolino Vrat in na prepadna ostenja gora, ki jo obkrožajo. Luknja uživa tudi sloves vremenske prerokinje: če je čista brez megle ali oblakov, bo lepo vreme.

Na Luknjo lahko pridemo tudi od Aljaževega doma v Vratih, 2 h.



Opis:

S prevala nadaljujemo SPP na levo navzgor na travnata pobočja v vznožju Pihavca, ki so v začetku precej strma. Poleti je tod veliko gorskega cvetja. Dobro uhojena steza nas po 20 min pripelje do prvega skalnatega praga, ki ga premagamo ob žični vrvi. Steza se še naprej strmo vzpenja po travnatih strmalih; vmes se je treba povzpeti še čez nekaj skalnatih pragov. Ko se travnat svet izravna, smo na robu velike krnice med Pihavcem, Vrhom nad Kamnom in Bovškim Gamsovcem. Nad krnico vidimo ostri nasekan greben, ki se vleče od Pihavca do Gamsovca. SPP nas iz krnice popelje na desna travnata pobočja. Steza se v ključih dviga po dokaj širokem razpotegnjenem grebenu, imenovanem V robeh. Ko po ploščati polički prečimo skalno zaporo, pridemo kmalu na položen greben Sovatna, nad katerim se pobočja strmo vzpenjajo proti vrhu Bovškega Gamsovca. Steza nas po grebenu pripelje do izpostavljene prečnice. Z žično vrvjo zavarovana steza je varno vrezana v strmino. Strma jv. pobočja Gamsovca skoraj navpično padajo v zatrep doline Vrat. Na vršni greben stopimo le pet minut pod vrhom. SPP se vrhu sicer izogne, vendar se nanj splača povzpeti zaradi lepega razgleda. Čez kratek skalnati prag se ob žični vrvi povzpnemo na ozek greben in po njem na vrh.

Z Luknje na vrh Bovškega Gamsovca je 2 h. Del poti po grebenu pod vrhom je uvrščen med zahtevne poti.

višina: 2374 m Bovški Gamsovec
Vrh:

Bovški Gamsovec (2392 m) je izrazit vrh v grebenu, ki se vleče od Pihavca proti Stenarju. Proti Bukovlju v zgornjem koncu doline Vrat padajo strme stene in travnata pobočja, na drugi strani proti visokogorski kraški planoti Kriški podi pa kratko razbito pečevje. Na s. se z vrha znižuje greben proti prevalu Dovška vratca, na j. pa proti Luknji.

Z vrha je prelep razgled, zlasti na bližnjo okolico. Od tod je najlepši pogled na Triglav in na mogočno, prek 1000 m visoko njegovo sevemo steno, na nasprotno stran pa na prostrane razbrazdane Kriške pode s tremi jezerci in Pogačnikovim domom, četrto pa je vedno pod snegom. Okrog Kriških podov se od v. proti z. zvrstijo Stenar, Križ, Kriški rob, Razor, Planja, Kanceljni, Goličica, Glava pod Planjo in Šplevta na j. strani Spodnjega Kriškega jezera.



Opis:

Z vrha se vrnemo na stezo na v. strani vrha, po kateri smo prišli z Luknje. Tu gremo proti s. po grebenu, ki se spušča proti prevalu Dovška vratca med Bovškim Gamsovcem in Stenarjem. Kmalu se skozi ozek preduh spustimo na levo v z. steno grebena, ki strmo pada do melišča na v. robu Kriških podov. Po ozkih poličkah, zavarovanih s klini in žično vrvjo, se spustimo na melišče, ki ga vidimo pred seboj ves čas spusta z vrha. Pot po melišču se zložno spušča na preval Dovška vratca (2180 m), imenovanem tudi Vrata, kjer se pridružimo poti, ki pelje iz Vrat čez Sovatno in se nadaljuje proti Pogačnikovem domu.

višina: 2182 m Dovška vratca

Ni opisa

Opis:

Pot se zlažno spušča čez škrapljaste gredine in kotanje Kriških podov. Kmalu zagledamo na bližnji obli kopici Pogačnikov dom in na j. strani podov Spodnje Kriško jezero. Na levo se odcepi zahtevna pot na Pihavec (2419 m).

višina: 2142 m Dovška vratca (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Še 10 minut in smo pri domu.

Planinska postojanka:

Dom stoji na vzpetini Griva na spodnjem robu visokogorske kraške planote Kriški podi. PD Radovljica ga je začelo graditi leta 1948, odprli pa so ga 7. oktobra 1951. Poimenovali so ga po Jožetu Pogačniku (1927-1951), načelniku gospodarske komisije PZS in pobudniku gradnje doma, ki se je smrtno ponesrečil v Mlinarici na poti k otvoritvi doma. Leta 1973 so dozidali prizidek s sanitarijami, umivalnicami in pralnico ter prenovili notranjost, prenovljeni dom pa so odprli 23. septembra 1973. Leta 1983 so iz Zadnjice zgradili tovorno žičnico,ki so jo v letih 2001 - 2003 povsem obnovili in predali namenu 12. septembra 2003. 15. septembra 1985 so v zgornji postaji zraven doma odprli bivak z zimsko sobo. Leta 1993 so vključili mobitel. Leta 2004 so obnovili ostrešje in dom prekrili z novo kritino. Dom je odprt od 1. julija do zadnje nedelje v septembru. V gostinskem prostoru je 45 sedežev, točilni pult; v 5 sobah je 37 postelj, na treh skupnih ležiščih pa 22 ležišč; v zimski sobi je 20 ležišč, štedilnik; WC, umivalnica ; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; tekoča voda, fotovoltaični sistem in agregat za elektriko, mobitel.  



Opis:

Od Pogačnikovega doma se spustimo po vzpetini proti s. do bližnjega razpotja. Na desno pelje pot na Križ in Škrlatico, SPP pa gre naravnost do melišča pod j. stolpom Razorja. Po melišču se vzpnemo na desno k rebrastim platem, prek katerih nam pomagajo oprijemni klini. Nato nas pot popelje po široki travnati polici na skalnate plati, kjer nam olajšajo vzpon oprijemni klini in žična vrv. Pot nas pripelje do začetka velikega melišča v kotanji na j. pobočju Razorja. Čez strmo melišče se vzpnemo do vznožja sten jz. Razorjeve sosede Planje (2453 m). Ob vznožju pridemo po grušču v strmejše pečevje tik pod Sedlom Planja, kamor se kmalu vzpnemo. Od Pogačnikovega doma smo se vzpenjali 1 h. Pot je uvrščena med zahtevne poti.

višina: 2349 m Sedlo Planja

Sedlo Planja (2349 m) med Razorjem in Planjo je tudi preval med planoto Kriških podov in zatrepom doline Mlinarice med Razorjem in Prisojnikom. Na sedlu se odcepi pot na Planjo (30 min). S sedla se nam odpre prelep pogled proti z. in s., za katerega smo bili prikrajšani od Pogačnikovega doma. Nasproti se pnejo razbrazdana pobočja Prisojnika, naprej pa se zvrstijo Mojstrovka, Jalovec, Ozebnik, Pelci, Mangrt, Viš, Poliški Špik in ob dobri vidljivosti tudi Dolomiti. Izredno lepo vidimo Zadnjo Trento s samotnimi domačijami.


0.7 km, 45 minut Sedlo Planja - Razor

Opis:

Na sedlu zavijemo na desno. Takoj nad sedlom prečkamo snežišče, ki navadno leži dolgo v poletje. Mimo velike votline, kjer je včasih tudi voda, se gruščnata pot vzpenja proti visokemu sedlu na j. grebenu Razorja. S sedla napravimo velik ovinek okrog skalnatih bokov, odkoder pridemo po pečevju na širok z. greben in po njem v nekaj minutah na vrh. S Sedla Planja na vrh Razorja je 45 min.

Od Pogačnikovega doma na vrh Razorja je 2 h.

višina: 2597 m Razor
Vrh:

Razor (2601 m) je izredno lepo oblikovan vrh v Razorjevi gorski skupini, kjer je tudi najvišji. Razorana s. stena strmo pada v zatrep Krnice. Z. stena se dviga nad zatrepom doline Mlinarice, proti jz. se z Razorja spušča greben v dno doline Soče, v katerem so najbolj znani vrhovi Planja, Kanceljni in Goličica, v. ostenje pa se dviga nad planoto Kriških podov. Razor je grajen iz skoraj vodoravno ležečih dachsteinskih apneniških skladov, ki so pripomogli k izoblikovanosti vrha v podobi piramide. Najlepši pogled na Razor od daleč je iz Kranjske Gore in z vršiške ceste nad hotelom Erika ter iz Zadnje Trente, z bližine pa s Kanjavca, od koder se vidi kot prava ostrica.

Prvi je bil na Razorju botanik dr. Otto Sendtner iz Mnchna leta 1842; povzpel se je iz Zadnjice prek Kriških podov. Leta 1888 je steno preplezal dr. Kugy z vodnikom Andrejem Komacem; ta smer se imenuje po dr. Kugyju. Čez s. steno je speljanih več plezalnih smeri.

Z Razorja je zelo obširen razgled na vse strani, ob čistem ozračju do Dolomitov in Visokih Tur. Posebno lepo vidimo bližnje vrhove in doline: Triglav na jv. strani, dolino Trento, Prisojnik v bližini, dolino Pišnice in Kranjsko Goro ter Škrlatico in Martuljkovo skupino s Špikom na severu.

Žig in vpisna knjiga sta v skrinjici na vrhu Razorja. PD Radovljica.