Išči po točkah

Začetek: Otočec

Konec: Trdinov vrh

Razdalja: 17.9 km Čas hoje: 6 ur 50 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 176 m Otočec

OTOČEC, 173 m, 683 preb. Večje gručasto naselje stoji na terasi nad levim bregom reke Krka ob stari cesti Novo mesto–Zagreb. Okoli prvotnega naselja okoli cerkve sv. Petra so zgradili precej stanovanjskih blokov in družinskih hiš, s. od magistralne ceste pa sta zrasli novi naselji Starine in Dobrava. Število prebivalcev se je zelo povečalo. Leta 1910 je imel kraj le 203 prebivalce, ki so se preživljali s kmetijstvom in vinogradništvom. Zdaj je večina zaposlenih v Novem mestu ter v gostinstvu in turizmu v domačem kraju. V naselje Otočec sodita tudi Hotel Grad Otočec in Športhotel, oba v lasti družbe Krka Zdravilišča Novo mesto. Naselje se je prej imenovalo Št. Peter po renesančni župnijski cerkvi sv. Petra, ki je bila prvič omenjena leta 1526, pozneje pa je bila večkrat predelana. Območje Otočca je bilo naseljeno že zgodaj, o tem pa pričajo halštatske gomile, ki so jih našli v vaški gmajni, ter rimski grobovi, odkriti na župnijskih njivah. Šolo imajo od leta 1866. Zdaj so na Otočcu pošta, krajevni urad upravne enote Novo mesto, dve trgovini, dve gostišči in več obrtnih delavnic.

Približno 15 min. ob Krki navzdol stoji na otočku grad Otočec. Zgrajen je bil v 13. stol. in je pripadal Višnjegorcem. Sprva je stal na desnem bregu Krke, šele pozneje pa so Krko speljali tudi po desni umetni strugi, da bi grad tako zavarovali pred napadalci. Grad je menjal več lastnikov. V obdobju turških vpadov so ga utrdili z obzidjem in štirimi, še zdaj ohranjenimi stolpi. Leta 1560 ga je kupil vrhovni poveljnik hrvaško-slavonske vojne krajine Ivan Lenković. Po letu 1632 je imel še nekaj lastnikov. Grad so večkrat prezidali, zato je stavba mešanica romanskih, gotskih, renesančnih in drugih zidav. V 18. stol. so dozidali kapelo. Maja 1942 so ga zasedli Italijani, vendar so ga zaradi partizanskih groženj kmalu zapustili. Potem so ga partizani zažgali, da bi na ta način preprečili nastanitev okupatorjeve vojske. Po osvoboditvi je bil obnovljen in preurejen za gostinske in turistične namene. V njem je zdaj Hotel Grad Otočec. Na desnem bregu Krke so kamp in kopališče na prostem ter lepa sprehajališča.

Na terasi nad magistralno cesto stoji Športhotel Otočec z novo športno dvorano, rekreaciji pa so namenjena tudi teniška in druga športna igrišča na prostem. Ob magistralni cesti sta tehnična baza AMZS in bencinska črpalka z gostiščem.


7.3 km, 2 uri 10 minut Otočec - Dolenji Suhadol

Opis:

Od pošte na Otočcu nadaljujemo TV po asfaltirani cesti na levem bregu Krke do 20 min. oddaljenega gradu Otočec. Na zeleni gladini Krke lahko opazujemo labode, divje race in druge vodne ptice. S ceste zavijemo po mostu čez Krko, mimo gradu in čez umetno strugo Krke na desni breg. Tam zavijemo levo po asfaltirani cesti, ki povezuje Otočec z regionalno cesto Novo mesto–Šentjernej. Nekaj minut hodimo ob Krki, potem pa se začne cesta zložno vzpenjati po iglastem gozdu. Po 30 min. od Krke pridemo do regionalne ceste (desno Novo mesto – 8 km, levo Šentjernej – 12 km) in jo prečkamo. Po stezi se spustimo na bližnji travnik, naredimo nekaj korakov ob njegovem desnem robu in že stopimo na kolovoz, ki nas popelje v gozd. Pot po mešanem gozdu je nekaj časa ravna, potem pa se spusti do potočka. Ko ga prečkamo, se po stezi po kratkem pobočju vzpnemo na ravnino, na kateri se priključimo gozdni cesti. Kmalu smo iz gozda; na obzorju zagledamo Trdinov vrh. Čez travnik in polje pridemo v gručasto vasico Brezje, 210 m, 16 preb. Od ceste Novo mesto–Šentjernej smo hodili 15 min. Vasica leži na vrtačasti planoti nad povirjem Brezoviškega potoka. Zaradi skope zemlje, ki ne daje dovolj za preživljanje, se število prebivalcev ne spreminja; že leta 1869 je v Brezju živelo 15 ljudi.

Pri novi hiši v Brezju zavijemo po kolovozu navzdol v gozd. Tu in tam se nam pokaže Tolsti vrh. Po 5 min. zavijemo desno na stranski kolovoz. Ta se po zaraščenem pobočju v 5 min. spusti do potočka, enega od izvirov Brezoviškega potoka. Prečkamo potoček in se na drugi strani precej strmo vzpnemo po pobočju; paziti moramo na markacije, saj steze ni. Po 5 min. vzpona pridemo na hrbet med dvema pritokoma Brezoviškega potoka. Precej raven kolovoz pelje po listnatem gozdu proti jugu. Na naši poti je več razpotij in križišč gozdnih kolovozov, zato pozorno spremljamo markacije, da ne zgrešimo prave poti. Po 30 min. od potočka pridemo do regijskega odlagališča odpadkov levo pod potjo; tam je bil prej peskokop kremenčevega peska. Po stezi ob ograji in po gozdu smo v 5 min. na ovinku asfaltirane ceste Velike Brusnice–Tolsti Vrh. Pred nami so Gorjanci s Trdinovim vrhom, pod nami na desni pa gručasto jedro vasi Leskovec, 260 m, 48 preb. Zavijemo levo proti Tolstemu vrhu. Po 10 min. smo na razpotju v Dolenjem Suhadolu: po desni cesti bomo šli proti Gabrju, ko se bomo vračali s Tolstega vrha, zdaj pa gremo po levi na Tolsti vrh. Ob cesti so hiše in zidanice zaselka Drenik, ki je del naselja Leskovec. Po nekaj minutah od razpotja nas krajevna tabla opozori, da smo prišli v razloženo naselje Tolsti Vrh, pred nami pa se dviga vinorodni Tolsti vrh. Na začetku naselja je razpotje.

višina: 323 m Dolenji Suhadol

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Dolenji Suhadol - Tolsti vrh

Opis:

Nadaljujemo po levi cesti, označeni s planinskimi markacijami. Cesto kmalu zapustimo ter se po poti med vinogradi in zidanicami v nekaj minutah spet vzpnemo na asfaltirano cesto in po njej k cerkvi na Tolstem vrhu. Od razpotja v Dolenjem Suhadolu je 30 min.

višina: 356 m Tolsti vrh

TOLSTI VRH, 320 m, 97 preb. Razloženo naselje leži po pobočjih vinorodnega Tolstega vrha (356 m) v Podgorju, valoviti pokrajini med Krko in Gorjanci. Hiše so raztresene med vinogradi, precej je tudi počitniških hišic in zidanic. Dela naselja sta tudi zaselka Bičevje in Leskovec. Na vrhu hriba stoji cerkev sv. Roka, ki so jo leta 1713 zgradili prebivalci Šentjerneja, da bi jih sv. Rok obvaroval pred kugo. V bližini cerkve so odkrili rimske grobove, v njih pa so našli keramično skledo in železno sponko, ki ju zdaj hrani muzej na Dunaju. V zaselku Bičevje na s. strani hriba so odkrili sledove ilirskega naselja. Na sv. strani Tolstega vrha stoji graščina Gracarjev turn iz 14. stol. Imenuje se po nekdanjih gospodarjih Gracarjih. Leta 1821 jo je kupil ribniški graščak Anton Rudež. Njegov vnuk Karel Dragotin Rudež je bil pobratim pisatelja Janeza Trdine, zato je ta prihajal v graščino na obisk in tam napisal tudi del svojih Bajk in povesti o Gorjancih.

S Tolstega vrha je čudovit razgled na vse strani. Proti j. in v. vidimo dolg hrbet Gorjancev s Trdinovim vrhom in planinskim domom Vinka Paderšiča pri Gospodični. Sv. od Trdinovega vrha se vleče v dolino globoka soteska potoka Pendirjevka, v njeni bližini pa na v. strani spodnjega dela soteske opazimo grad Prežek, prvič omenjen okoli leta 1200. Grad je bil središče posesti freisinških škofov med Krko in Gorjanci. Na jz. seže pogled do Kočevskega roga. Proti s. vidimo nad dolino Krke Raduljsko hribovje s Trško goro in Grčevjem, Krško gričevje z Vinjim vrhom in Bučko ter Posavsko hribovje z Bohorjem in Lisco. Na s. strani pa je v bližini prostrano Krško polje.


1.7 km, 30 minut Tolsti vrh - Za Bečem

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 339 m Za Bečem

Ni opisa
0.8 km, 10 minut Za Bečem - V Grabnu

Opis:

Nadaljujemo v dno doline in do Vrtaškega potoka, kjer je majhen zaselek V Grabnu, ki že sodi v naselje Gorenji Suhadol, 349 m, 54 preb.

višina: 327 m V Grabnu

Ni opisa
3.3 km, 1 ura 30 minut V Grabnu - Škrince

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 713 m Škrince

Ni opisa
1.2 km, 40 minut Škrince - Lovska koča

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 863 m Lovska koča

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Planinskega doma pri Gospodični. Takoj za domom stopimo na stezo, ki se po smučar­ski tekaški progi vzpenja proti vzhodu. Po 10 min pridemo na cesto Vahta—Krvavi kamen; po njej gremo mimo doma LD Brusnice, ki je 100 m pod cesto.

Planinska postojanka:

Novomeška podružnica SPD je v bližini studenčka Gospodična, na severozahodnem pobočju Gorjancev, postavila leta 1930 zavetišče z 20 ležišči; leta 1942 je bilo požgano. Na tem mestu je PD Novo mesto postavilo planinsko kočo in jo svečano odprlo 18. septembra 1949. Ker sčasoma ni več ustrezala potrebam obiskovalcev, so v letih 1973 in 1974 ob pomoči tekstilne tovarne Novoteks zgradili nov dom in ga odprli 21. junija 1975. Poimenovali so ga po narodnem heroju Vinku Paderšiču-Batreji (1916-1942), organizatorju OF v krajih pod Gorjanci. Doma se je oprijelo tudi ime "Gospodična po studenčku, ki izvira pod domom; Trdinova bajka pripoveduje o grajski gospe, ki se je pomladila, ko se je v njem umila. Leta 1984 je dom vzela v zakup Tovarna zdravil Krka iz Novega mesta, ta je dom preuredila in posodobila, leta 1990 pa tudi na novo opremila. Leta 1994 je potekla zakupna pogodba, z domom odslej gospodari PD Novo mesto samo. Dom je odprt od začetka maja do konca septembra, razen ob ponedeljkih in torkih, drugače pa ob sobotah, nedeljah in praznikih; za skupine ga odprejo po dogovoru tudi ob drugih dneh. V gostinskem prostoru je 100 sedežev, točilni pult; na terasi pred domom je pri mizah prostora za 100 oseb; v 4 sobah je 17 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 32 ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.
Dom je od 01.maja do 30. septembra odprt vsak dan razen ponedeljka in torka. Od 01.novembra do 30.aprila je dom odprt od sobote do nedelje, ter ob praznikih.



Opis:

Od Planinskega doma pri Gospodični. S parkirnega prostora pred domom krenemo na cesto proti Vahti in po njej približno 100 m, kjer nas puščica usmeri levo v gozd, po katerem se v loku povzpnemo na skalnat pomol, nato pa pot nadaljujemo zložno navkreber skozi smrekov gozd. Ko se svet zravna, prispemo na gozdno cesto, ki vodi proti RTV stolpu.

višina: 1011 m Logarjev kogel (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Držimo se vijugaste ceste, ki se ves čas rahlo vzpenja.

višina: 1088 m Trdinov vrh (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Po krajšem ravnem delu, ko se cesta v blagem levem ovinku ponovno strmeje vzpne, se ločimo od nje in krenemo na desno po poti v strm bukov gozd. Po 15 min s ceste pridemo do razgledišča na vrhu.

višina: 1174 m Trdinov vrh
Vrh:

GORJANCI — TRDINOV VRH, 1178 m. Trdinov vrh je najvišji vrh Gorjancev, 40 km dolgega pogorja med obmejnim Obrežjem na v. , Crmošnjiško dolino na z. , ta jih tudi loči od Kočevskega Roga, Novomeško in Krško kotlino na s. ter Belo krajino in dolino Kolpe na j. Po slemenu Gorjancev poteka državna meja med Slovenijo in Hrvaško. Hrvati imenujejo pogorje Žumberačka gora, Trdinov vrh pa Sv. Gera, imenovan po slovenski cerkvici sv. Jere v neposredni bližini vrha, na katerem je visoko geodetsko znamenje. Nekaj korakov od ostankov slovenske cerkvice stoji obnovljena hrvaška kapela sv. Elije (hrvaško sv. Ilija), katere ruševine so leta 1992 zaščitili in nadkrili. Trdinov vrh je dobil sedanje ime 15. avgusta 1923, ko so krstili najvišji vrh Gorjancev po pisatelju Janezu Trdini, ki je Gorjance ovekovečil v svojih Bajkah in povestih o Gorjancih. Na slovenski strani vrha je stala cerkvica sv. Gere, ki je tudi v ruševinah in še čaka na zaščito. Na tej strani stoji tudi RTV in telekomunikacijski stolp, kakih 80 m zahodneje pa je zelo dobro razgledišče, kjer je postavljena panoramska tabla.
Gorjanci pripadajo Dinarskemu gorskemu sistemu. Zgrajeni so iz triasnega dolomita, jurskega apnenca in laporno-apnenčevih krednih kamnin. V višjih legah je pogorje močno zakraselo, tod je mnogo vrtač in suhih dolin. Gorjanci so porasli predvsem z bukovimi gozdovi, v zadnjem času pa jih pogozdujejo tudi z iglavci. Znani so po obsežnih košenicah, tudi sleme pogorja je večinoma travnato. Na belokranjski strani so na j. pobočjih vinogradi. Najvišji naselji sta Jugorje (554 m) na j. in Javorovica (554 m) na novomeški strani. Na Gorjancih sta tudi dva naravna gozdna rezervata: med Trdinovim vrhom in Krvavim kamnom ter nad Kostanjevico na Krki. Gorjanci se ponašajo z zanimivo floro. Leta 1838 je Henrik Freyer, kustos deželnega muzeja v Ljubljani, odkril panonsko deteljo; največje rastišče je na košenici pod Trdinovim vrhom. Tod rastejo tudi nekatere zaščitene vrste: kranjska bunika, kranjska lilija, zlati klobuk ali turška lilija in lepi čeveljc; v vznožju malo pred Gabrjem rastejo rumeni sleč ter redka in ogrožena kranjski šebenik in hrvaški klinček.
V gozdovih je veliko divjadi, zlasti srn, jelenjadi in divjih prašičev, nekaj je tudi medvedov.
Razgled s Trdinovega vrha je enkraten. Na sz. so na obzorju Karavanke od Pece na v. do Stola in Kepe na z. ; levo od njih se lepo vidijo Julijci s Triglavom. Od sv. proti sz. vidimo kot na dlani Kamniške in Savinjske Alpe od Raduhe na v. do Storžiča na z. V bližini se vleče od z. proti v. dolgo Posavsko hribovje s Kumom v ospredju. Na jv. vidimo Kočevski Rog in za njim Snežnik, na z. pa Nanos. Na panoramski tabli na razgledišču je narisan ves razgled.