Išči po točkah

Začetek: Bovec

Konec: Prisank (Prisojnik)

Razdalja: 31.4 km Čas hoje: 14 ur 35 minut Zahtevnost: Zelo zahtevna pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 460 m Bovec

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 589 m HE Možnica

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 660 m Log pod Mangartom

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 954 m Zatrep Koritnice

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2009 m Preval Čez Brežice

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2313 m Mali Ozebnik

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2065 m Zavetišče pod Špičkom
Planinska postojanka:

Zavetišče stoji na robu melišča na vzhodni strani že od daleč vidne skalnate ostrice, imenovane Špiček. V prvo skromno zavetišče so jeseniški planinci preuredili nekdanjo italijansko vojaško opazovalnico, odprli so ga 6. avgusta 1950. Leta 1961 so zavetišče obnovili in ga opremili z ležišči. Zaradi izredne lege ob poti na Jalovec je postalo pretesno, zato so leta 1979 izdelali načrte za novogradnjo. Leta 1981 so staro zavetišče podrli in začeli graditi novo. Leta 1983 so zgradili še prizidek s sanitarjami in zimsko sobo. Novo zavetišče so slovesno odprli 3. julija 1983 ob 80-letnici organiziranega planinstva v občini Jesenice in 90-letnici ustanovitve SPD. Leta 1993 so pri zavetišču namestili 2000-litrsko cisterno za vodo.Zavetišče je odprto od začetka julija do konca septembra. V notranjem prostoru je 5 sedežev, pri mizah pred postojanko pa 20; na skupnem ležišču je 30 ležišč, v zimski sobi pa 4; notranji prostor ogrevajo s pečjo; v zimski sobi je štedilnik; sanitarije, voda kapnica, plinska razsvetljava.



Opis:

Od zavetišča ali z razpotja pod njim se še nekaj časa spuščamo po poti, po kateri smo prišli z Vršiča. Po slabih 30 min pridemo do ruševja, kjer nas kažipot opozori na odcep poti v Trento in na Kanski preval sz. pod Bavškim Grintavcem.


Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Kmalu nad lovsko kočo se pot vzpne čez strmo stopnico Na steni, odkoder pridemo na prostrana rušnata pobočja pod Jalovcem in Ozebnikom; to je Rutarska Trenta. Pot postane zložnejša. Kake tričetrt ure nad lovsko kočo se na levo odcepita stezi na Kanski preval in v Zadnjo Trento. Špiček je na videz tik pred nami, vendar je do zavetišča še uro hoda.


Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na vrhu prelaza nasproti odcepa proti Tičarjevemu domu začnemo pot proti Jalovcu. Po zložni poti ob robu gladkih sten pod Malo Mojstrovko se nad Veliko planino na levi spustimo do vznožja pečevja. Steza se precej strmo vzpne med pečevjem; prek nekaj skalnih stopenj nam pomaga žična vrv. Kmalu presekamo iztek široke doline, ki se z. od značilnega Grebenca spušča z Male Mojstrovke. Mimo odcepa opuščene steze na Mojstrovko in skromnega studenca pridemo v macesnov gozdiček v vznožju Suhega vrha (2109 m). Pot se rahlo spusti, potem pa nas skoraj vodoravno vodi na višini med 1500 in 1600 m po goličavah prostranih pobočij Velike Dnine, nad katerimi se dviga skalnati greben z vrhovi Zadnja Mojstrovka (2354 m), Travnik (2379 m), Rob Velike Dnine (2228 m) in Site (2305 m), odkoder se greben spusti v Jalovško škrbino. Pot po pobočju je poleti vroča, saj hodimo večinoma prek goličav, kjer so le tu in tam mali gozdički.

Razgled s te višinske poti je enkraten. Kmalu z Vršiča se nam je razkrila Zgornja Trenta z zaselkom pri cerkvi Matere Božje. Globoko pod nami nas ves čas spremlja dolina Zadnje Trente. Onstran nje se vleče dolgi gorski greben s skalnatimi vrhovi Plešivca (2008 m), Trentskega Pelca (2109 m), Srebrnjaka (2100 m) in najlepšega med njimi, Bavškega Grintovca (2347 m). Tam se greben obrne na s., se spusti na preval Kanja (2030 m) in se vzpne prek Šmihelovca (2117 m), Jelenka (2114 m) in Skutnika (2172 m) do štirih vrhov Pelcev, med katerimi je Pelc nad Klonicami (2442 m) najvišji. Slednji stoji tik pred nami; s. od njega opazimo ostrico Špiček in zavetišče pod njim. Najbolj pa nas pritegne pogled na Jalovec, ki ga zagledamo s poti proti lovski koči. Do naše poti pa je slišati tudi šumenje izvira Soče.

Po poldrugi uri hoje z Vršiča nas razveseli studenec, še deset minut naprej pa je ob robu smrekovega gozda lovska koča. Gozd se je tod ohranil zaradi ugodne oblikovitosti tal, kamor ne sežejo plazovi. Pri lovski koči je razpotje: leva steza se spusti v Zadnjo Trento, desna se vzpne na Jalovško škrbino, odkoder se je možno povzpeti na Jalovec, vendar je ta pristop zelo zahteven, SPP pa pelje dalje proti jz.


Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1621 m Tičarjev dom na Vršiču
Planinska postojanka:

Dom stoji na trentski strani vrha Vršič in tik nad vršiškim prelazom, prek katerega pelje cesta Kranjska Gora-Trenta-Bovec. Prvo kočo na tem mestu je kot protiutež nemškoavstrijski Vossovi koči (sedaj Erjavčeva koča) zgradilo SPD na pobudo in ob pomoči dr. Josipa Tičarja, predsednika Kranjskogorske podružnice SPD; z imenom "Slovenska koča so jo odprli 4. avgusta 1912. Med 1. svetovno vojno so jo zasedli avstrijski vojaki, med obema vojnama pa italijanski financarji. Po osvoboditvi so kočo v zelo slabem stanju prevzeli jeseniški planinci, ki so jo popravili in opremili ter odprli 15. septembra 1946. Po smrti dr. Josipa Tičarja (1875-1946) so jo preimenovali v Tičarjev dom, kar je bila zahvala očetu slovenskega planinstva v Gornji Savski dolini in soustanovitelju GRS. V letih 1964-1966 so zraven starega dotrajanega doma zgradili nov, velik in sodobno urejen dom, ki so ga slovesno odprli 31. julija 1966. Stari dom so porušili. V začetku aprila 1975 je velikanski snežni plaz z Mojstrovke porušil pročelje doma, ki pa so ga takoj obnovili. Ob cesti so postavili kiosk za prodajo razglednic in spominkov, v domu pa so v zadnjih letih marsikaj izboljšali in posodobili. Leta 1992 so obnovili električno in vodovodno napeljavo ter posodobili kuhinjo. Dom je odprt od začetka maja oz. junija do konca oktobra. V dveh gostinskih prostorih je 60 sedežev, točilni pult; prodajalna spominkov in razglednic; v 9 sobah je 36 postelj, na 4 skupnih ležiščih pa 55 ležišč; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo v kletnih prostorih in nadstropju; gostinska prostora ogrevajo s kmečko pečjo; tekoča voda, elektrika, telefon.


Na območju Vršiča je več planinskih postojank. Ob cesti iz Kranjske Gore na Vršič stojijo Mihov dom (1085 m), Koča na Gozdu (1226 m) in Erjavčeva koča, tik nad prelazom Tičarjev dom ter Poštarski dom malo pod vrhom. Žig SPP lahko odtisnemo v eni od treh najvišje stoječih postojank, za katero se sami odločimo.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na desno pokažejo markacije priključno pot do Kopiščarjeve poti skozi Prednje okno, SPP pa nadaljuje čez vrh Sovne glave na z. stran vrha. Do dovozne ceste z Vršiča k Poštarskemu domu je le še nekaj korakov. Zavijemo desno do Poštarskega doma. Do doma je od razglednega roba pod Gladkim robom 45 minut.

S Prisojnika do Tičarjevega doma je 3 h. Del poti med vrhom in Prednjim oknom je uvrščen med zahtevna pota.

višina: 1664 m Poštarski dom (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1592 m Poštarski dom (razpotje 2)

Ni opisa

Opis:

Kopiščarjeva ali Jeseniška pot. 

višina: 2261 m Prednje okno

Ni opisa
1 km, 1 ura 5 minut Prednje okno - Prisank (Prisojnik)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na Vršič bomo sestopili po »Grebenski poti« mimo Prednjega okna. S Prisojnika se spustimo po gruščnatem z. pobočju na široko sleme na z. strani vrha. Po slemenu, ki se večkrat vzpne v manjše vršiče, se zložno spuščamo proti ozkemu in izpostavljenemu grebenu. Razgledna steza se v glavnem drži grebena, strmejšim skokom pa se umakne na s. pobočje. Na težavnejših delih poti nam pomaga žična vrv. Po uri hoje pridemo z grebena do strmega skalovja, po katerem se previdno spustimo naravnost navzdol proti Prednjemu oknu; spust nam olajšajo oprijemni klini in žična vrv. Ko izstopimo iz skalavja, krenemo na levo proti robu Prednjega okna.

višina: 2538 m Prisank (Prisojnik)
Vrh:

Prisojnik ali Prisank je izredno razsežna gora, ki v Vzhodnih Julijskih Alpah nima primere. Na v. se prek globoke zareze Škrbine (1989 m) navezuje na masiv Razorja. Na j. se spuščajo zgruščena in travnata pobočja v dolino Trente. Na z. strani ga Vršič loči od Mojstrovke. Na s. se mogočno ostenje dviga nad dolino Suhe Pišnice in Krnico. Prisojnik ima več pomembnih vrhov. Najvišji vrh Prisojnik, po katerem se gora tudi imenuje, je visok 2547 m. Na skrajnem z. gore proti Vršiču je predvrh Kraj Sten (2311 m) s prepadnimi stenami. V bližini glavnega vrha proti v. se dvigajo trije stolpi Zvonikov (2438 m), naprej proti Škrbini Zadnji Prisajnik (2392 m). V s. grebenu med Suho Pišnico in Krnico pa se zvrstijo Mali Prisajnik (2215 m), Galičica (2078 m) in Prednja glava (1684 m). Prisojnik je tako kot vse Julijske Alpe grajen iz mezozojskih apnencev in dolomitov.

Prisojnik je znan po treh naravnih zanimivostih: Prednje okno, Zadnje okno in Ajdovska deklica.

Prednje okno je največje in najbolj znano naravno okno v Julijskih Alpah. Je v z. grebenu. Lepo ga vidimo s ceste med Kočo na Gozdu in prelazom Vršič. Nastalo je s preperevanjem skalnega oboka. Okno omenja že Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Skozi okno pelje zela zahtevna »Kopiščarjeva pot«, imenovana tudi »Jeseniška pot«; ime ima po gorskem vodniku Antonu Kravanji — Kopiščarju (1889-1953) iz Trente, ki jo je nadelal, vzdržuje pa jo PD Jesenice.

Zadnje okno je v grebenu med Zadnjim Prisojnikom in Škrbino; skozenj pelje zelo zahtevna Jubilejna pot. Tine Mihelič je v planinskem vodniku Julijske Alpe zapisal, da »zaradi svoje čudovite oblike spominja na gotsko cerkev«.

Obraz Ajdavske deklice v s. strani so oblikovale odlomljene skale. Najlepši pogled nanjo je od Poštarskega doma na Vršiču. Pripovedka pravi, da je to okamenela ajdovska deklica. Ko je živela, je bila dobrega in usmiljenega srca; gornike in tovornike je vodila skozi snežne zamete v dolino Trente. Bila je tudi sojenica, ki je prerokovala novorojenčkom. Nekemu novorojenčku v Trenti je prerokovala, da bo postal pogumen lovec, kakršnega še ni bilo pod Prisojnikom; ustrelil bo belega gamsa z zlatimi rogovi, rogovje prodal in bajno obogatel. Ko so za prerokbo zvedele sojeničine sestre, so jo preklele, da je okamnela, ko se je vrnila v steno.

Vse pomembnejše pristope in prehode so že v prejšnjem stoletju poznali domačini, pastirji in lovci. Sz. steno so v raznih smereh preplezali divji lovci iz Trente. Znameniti kranjskogorski vodnik Janez Pečar — Bobek (1861-1949) je 25. decembra 1905 opravil prvenstveni vzpon skozi Prednje okno na vrh Prisojnika. Dr. Kugy in Bois de Chesne sta 22. julija 1889 v spremstvu trentarskega vodnika Andreja Komaca in bovškega vodnika Marka prva preplezala sz. steno Prisojnika. Tudi danes so stene Prisojnika cilj mnogih alpinistov, na vrh pa pride zaradi razmeroma lahkega dostopa po j. strani veliko planincev. Prisojnik je tudi kontrolna točka Poti prijateljstva treh dežel.

Razgled s Prisojnika je med najlepšimi v naših Alpah. Na sv. in v. strani vidimo onstran Krnice Martuljkovo skupino s Špikom ter Škrlatico in Dovški Gamsovec. Na jv. se v bližini dviga Razor, za njim pa vidimo Triglav. Na j. je globoko pod nami dolina Trente s Sočo, na njeni levi Veliko Špičje, na desni Trentski Pelc in Bavški Grintavec, vmes pa malo naprej stoji Krn. Od Kaninskega pogorja na jz. se pogled sprehodi prek Loške stene do Mangrta, Jalovca in Rateških Ponc ter naprej proti s. do Karnijskih in Ziljskih Alp z Dobračem. Tik pred nami je na z. strani Mojstrovka, na s. pa lepo vidimo vršiško cesto, Kranjsko Goro in z. del Karavank. Ob dobri vidljivosti opazimo na s. obzorju mogočno kuliso Visokih in Nizkih Tur.

Žig in vpisna knjiga sta v skrinjici na vrhu. PD PT Ljubljana.