Išči po točkah

Začetek: Osolnik

Konec: Mrzli Vrh

Razdalja: 52.1 km Čas hoje: 16 ur 35 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 854 m Osolnik

Ni opisa

Opis:

Nadaljujemo proti jugozahodu k Rožnikovi kmetiji.

višina: 690 m Rožnik (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Od tu gre LPP v osrčje Polhograjskih Dolomitov. Kažipot nas usmerja na srednjo pot v gozd (desna pot gre k Sv. Barbari, leva na Govejk); v gozdu se LPP vzpenja, preide v stezo in doseže sleme nad Govejkom.

višina: 901 m Gontarska planina

Ni opisa
0.3 km, 0 minut Gontarska planina - Igale

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 822 m Igale

Ni opisa

Opis:

Pot vodi prek Igal, rastišča igalke ali Blagajevega volčina (planinec čuva planinsko cvetje!) in bivališča divjih kur in petelina.

Možen obisk kmetije Kozjek (okrepčila).

višina: 899 m Tošč (razpotje)

Ni opisa
0.5 km, 20 minut Tošč (razpotje) - Tošč

Opis:

Dobro uhojena steza se nekaj časa precej strmo vzpenja po hrbtu, potem pa preide na njegovo j. stran. Ko se pot zravna, imamo lep pogled na Mali Tošč in Grmado, kmalu pa pred seboj zagledamo travnato j. pobočje pod vrhom Tošča. Čez nekaj minut že stopimo na vrh Tošča.

S prevala Gonte na Tošč je 45 min.

višina: 1016 m Tošč
Vrh:

TOŠČ, 1021 m, je drugi najvišji vrh Polhograjskega hribovja. Po večini je obrasel z gozdom, le j. pobočje je delno travnato. Tudi vrh je na s. strani porasel, zato razgled s Tošča ni tako obširen kot z Grmade. Lepo pa je pogledati hribovit svet na j. strani proti Polhovemu Gradcu in Polhograjsko goro s cerkvijo sv. Lovrenca nad njim ter proti Črnemu Vrhu. Ob z. vznožju opazimo cerkev sv. Jederti. Sicer pa je Tošč priljubljena planinska izletniška točka, zlasti spomladi in jeseni. Nanj lahko pridemo tudi po LPP od Mihelčičevega doma na Govejku (734 m, 2 h). Kovinski žig je v skrinjici, pritrjeni na drevo. Tošč je obvezna kontrolna točka LPP in Polhograjske planinske poti.


3.7 km, 1 ura Tošč - Gradišče

Opis:

S Tošča gre TV skupaj z E-7, LPP in Polhograjsko planinsko potjo. Steza se najprej blago, potem pa precej strmo spusti po z. hrbtu Tošča ob robu gozda na desni, levo pa je strmo travnato, delno že zaraščeno pobočje. Na j. opazimo pod Polhograjsko goro Polhov Gradec. Po 15 min. pridemo v gozd; sprva je pot dokaj ravna, potem pa se precej strmo spusti po hrbtu in košenicah na cesto med cerkvijo sv. Jederti in domačijo Selan. S Tošča je 40 min. Cerkev sv. Jederti (746 m) je bila prvič omenjena leta 1526, v njej je nekaj dragocenih slikarij, v zvoniku pa je zvon iz leta 1563.

Cesta pelje mimo cerkve, potem pa po razvodnem slemenu med potokom Hrastnica na s. in Petračevim grabnom s potokom Mala Božna na j. strani v razloženo hribovsko naselje Selo nad Polhovim Gradcem, 650 m, 34 preb., na slemenu in na v. pobočju Kopačevega vrha (877 m). Nekdaj je tam čez vodila pomembna tovorna pot Polhov Gradec-Škofja Loka. Po 10 min. smo na razpotju (699 m) pri obnovljeni kapelici in peskokopu. Desna cesta pelje v dolino Hrastnice in naprej na Ožbolt nad Zmincem, TV pa gre naravnost po planem hrbtu z njivami in travniki do 10 min. oddaljene kmetije odprtih vrat Ogrin v zaselku Brezje, Selo nad Polhovim Gradcem 6, kjer se lahko okrepčamo.

Za Ogrinčevo kmetijo zavijemo s ceste po kolovozu navzgor in gremo po travnatem pobočju v gozd, vendar smo po nekaj korakih že zunaj.

višina: 788 m Gradišče

Ni opisa

Opis:

Po robu ob j. strani gozda na Gradišču (791 m) se zložno vzpenjamo proti razvodnemu hrbtu med dolinama Hrastnice na s. in Petračevim grabnom na j. strani. Na razpotju kolovozov gremo naprej po desnem, slabšem kolovozu navzgor po hrbtu, ki je bil nekdaj travnat, zdaj pa je precej zaraščen. Večkrat nas premamijo lepi razgledi, da se ustavimo. Nad dolino Hrastnice vidimo naselje Ožbolt nad Zmincem, na j. strani Petračev graben, Polhograjsko goro in Koreno, če pogledamo nazaj, pa vidimo vso pot, ki smo jo prehodili od Tošča. Ko se pot zravna, pridemo na plano in do razpotja na prevalu na v. strani Kopačevega vrha. Od kmetije odprtih vrat je 25 min.

višina: 822 m Kopačev vrh (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Z razpotja nas široka pot popelje po travnatem pobočju Kopačevega vrha proti bližnjemu gozdu, kjer stopimo na gozdno cesto. Na j. strani se pobočje z bukovim gozdom zelo strmo spušča v Petračev graben. Sprva ravna cesta se začne zložno spuščati. Kmalu smo iz gozda in na pobočju pod nami zagledamo Kopačevo domačijo, h kateri se na ovinku odcepi kolovoz. Na ovinku gremo naprej po desni, precej ravni cesti na preval Predole med Kopačevim vrhom in Mlako (914 m). Tam je razpotje planinskih poti in gozdnih cest. LPP in Polhograjska planinska pot nas začasno zapustita in se vzpneta na Mlako, od tam pa se spustita na Črni Vrh.

višina: 794 m Prosenov grič (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 914 m Prosenov grič

Ni opisa
1.3 km, 20 minut Prosenov grič - Prosen

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 906 m Prosen

Ni opisa
0.8 km, 10 minut Prosen - Kuzovec

Opis:

Pot nadaljujemo skupaj z E-7 po asfaltirani cesti, ki se zložno spusti na širok preval s križiščem cest na v. strani Pasje ravni. Tik pod križiščem je domačija s kmečkim turizmom Pri Koširju, Jože Setnikar, Črni Vrh 46, telefon: 01/364 51 16. Od domačije Ostrež je 30 min.

višina: 855 m Kuzovec

Ni opisa

Opis:

Pri kapelici na prevalu nad kmečkim turizmom Pri Koširju zavije na prvem razpotju na desno cesta s planinsko potjo na Valterski vrh in naprej v Log nad Škofjo Loko, levo navzdol pa cesta mimo Koširja na Sivko in v Lučine; po tej gre tudi E-7. Le nekaj korakov od kapelice je križišče: po desni cesti bi čez Bukov Vrh prišli na Visoko v Poljanski dolini, leva pa pelje na Pasjo ravan, v Suhi Dol in v Poljane nad Škofjo Loko.

Cesta se zložno dviga po j. pobočju Pasje ravni. Na jv. strani se nam večkrat pokaže cerkev sv. Lenarta na Črnem Vrhu, v pobočja na tej strani pa se zajedajo globoke grape pritokov Velike Božne.

višina: 899 m Pasja ravan (razpotje V)

Ni opisa

Opis:

Sledimo markacijam na vrh Pasje ravni, ki je najvišji vrh Polhograjskih dolomitov (1030 m).

višina: 1026 m Pasja ravan
Vrh:

PASJA RAVAN, 1029 m, je najvišji hrib v Polhograjskem hribovju, po njem poteka razvodje med Gradaščico na j. in Poljansko Soro na s. Pobočja so porasla z gozdovi, po večini bukovimi, na slemenu pa je široka ravan s senožetmi. Samotne kmetije na j. pobočju sodijo v razloženo naselje Črni Vrh s središčem pod cerkvijo sv. Lenarta, ki jo vidimo na jv. strani.

Na območju Pasje ravni, kjer se cesta s črnovrške strani prevali proti Poljanam, stoji ob cesti lep spomenik NOB. Na zgornji plošči preberemo, da so se borci Cankarjevega bataljona 26. in 27. decembra 1941 na tem območju junaško bojevali s premočnimi nemškimi vojaškimi in policijskimi enotami. Na spodnji plošči pa je zapisano, da so se borci 7. SNOUB Franceta Prešerna 26. septembra 1944 ves dan uspešno bojevali z močnejšim sovražnikom; v boju je padlo šest borcev Prešernove brigade.



Opis:

LPP se drži ceste, ki gre pod vrhom proti spomeniku NOB.

višina: 960 m Pasja ravan (razpotje Z)

Ni opisa

Opis:

Od križišča nad kmečkim turizmom Pri Koširju do spomenika na Pasji ravni je 30 min.

Od spomenika je lep razgled na vse strani, zlasti proti zahodu na Škofjeloško hribovje z Blegošem in na Julijce s Triglavom v ozadju. Lepo vidimo vasi nad Poljansko dolino pod Starim in Mladim vrhom, kjer bomo šli na Blegoš.

Pri spomeniku se bomo začasno poslovili od LPP, ki gre od tod v Suhi Dol.

Od križišča nad kmečkim turizmom Pri Koširju do spomenika na Pasji ravni je 30 min.

Od spomenika je lep razgled na vse strani, zlasti proti zahodu na Škofjeloško hribovje z Blegošem in na Julijce s Triglavom v ozadju. Lepo vidimo vasi nad Poljansko dolino pod Starim in Mladim vrhom, kjer bomo šli na Blegoš.

Pri spomeniku se bomo začasno poslovili od LPP, ki gre od tod v Suhi Dol.


Ni opisa

Opis:

Od spomenika nadaljujemo TV po cesti v Poljane, toda le dve minuti do odcepa poti na desno.

višina: 918 m Kal (Pasja Ravan)

Ni opisa

Opis:

Tam levo skozi gozd, potem senožeti.

višina: 883 m Sivka (razpotje)

Ni opisa
2.3 km, 40 minut Sivka (razpotje) - Zameja

Opis:

Po poljski poti do Zameje, ki je zaselek hribovske vasi Planine.

višina: 778 m Zameja

Ni opisa
1.3 km, 20 minut Zameja - Suhi dol (razpotje)

Opis:

Nato skozi gozd navzdol.

višina: 727 m Suhi dol (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Nadaljujemo navzdol v Suhi dol, zaselek, kjer se stikajo vasi Planina, Šentjošt in Goli vrh.

višina: 696 m Suhi dol

Ni opisa

Opis:

V Suhem dolu se od ceste Gorenja vas - Polhov Gradec odcepi 4,5 km dolga cesta v Smrečje, vendar je za LPP markirana daljša pot, ki gre po višjem svetu, prečka takoj od bivše gostilne Justin (št. 28) cesto in gre po kolovozu v gozd, pride na cesto in po njej na Goli vrh 861 m.

višina: 884 m Jesenko (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Gozd se neha pod vrhom, ki ga pokrivajo senožeti, zato je z njega lep razgled po Loškem pogorju, Polhograjskem hribovju, okolici Vrhnike, Barju in Rovtah. Kmetije istoimenskega naselja so razložene po slemenu med Brebovnico in Malo vodo ter po bregovih pod vrhom.

višina: 814 m Oblak (razpotje)

Ni opisa
1.4 km, 30 minut Oblak (razpotje) - Lavrovec

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 888 m Lavrovec

Ni opisa
2.2 km, 30 minut Lavrovec - Smrečje

Opis:

Vas Smrečje sestavlja vrsta zaselkov, središče je vrh slemena pri baročni Marijini cerkvi iz 1769. Žig!

Pri Smrečju 11  se sestajajo ceste; z Vrhnike skozi Podlipo, ki se ji malo pred vasjo pridružuje cesta s Suhega dola, še prej pa iz Sentjošta; z Rovt in z Vrha nad Rovtami, ki se ji tik pred vasjo priključi cesti iz Žirov skozi Račevo. Ob žirovski cesti leži zahodno od Smrečja majhno Račevsko jezero.

višina: 705 m Smrečje

Ni opisa

Opis:

Po omenjeni makadamski cesti nadaljujemo do mesta, kjer se nam priključi pot z Lavrovca.

višina: 757 m Na pili (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Nadaljujemo do Vrha nad Rovtami, prej imenovanega Vrh Treh kraljev po gotski cerkvi, ki stoji na 884 m visokem, planem, zelo razglednem vrhu. Vas je razložena po bregu nad dolino Račeve.

višina: 825 m Jereb (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
Planinska postojanka:

Koča stoji v bližini šole malo pod vrhom hriba Vrh Sv. Treh Kraljev med dolinama Poljanske Sore (Sovre) na jugu in Račeve na severu. Vrh Sv. Treh Kraljev je tudi razloženo naselje na pobočju tega hriba, na vrhu pa je cerkev sv. Treh Kraljev. Leta 1986 je KLI Logatec, TOZD Žaga Logatec, podaril planinski sekciji Rovte leseno brunarico, ki je stala v Logatcu. Planinci so jo razstavili in prepeljali na Vrh Sv. Treh Kraljev, kjer so jo na novo postavili ter preuredili in opremili kot planinsko postojanko. Otvoritev planinske koče je bila 12. septembra 1987. Planinska sekcija Rovte, ki je delovala v PD Logatec, je 14. februarja 1993 postala samostojno planinsko društvo.Koča je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih. V gostinskem prostoru je 30 sedežev, točilni pult; pri mizah pred kočo je 30 sedežev; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; tekoča voda, elektrika.



Opis:

Z vrha se LPP spušča po kolovozu skozi gozd na planotasto sleme, ki se med dolinami Sore in Račeve polagoma znižuje proti Žirovski kotlini. Od odcepa poti v vas Opale gre LPP skozi opalski zaselek Martinj hrib in čez Kendov grič do gostilne na Goropekah 724 m (prej planinski dom), ki ga je 1962 zgradilo PD Žiri. Žig!

Takoj naprej od gostišča je vas Goropeke.

višina: 706 m Dom na Goropekah

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Dom na Goropekah - Goropeke

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 683 m Goropeke

Na zunanjščini vaške cerkve sv. Janeza Krstnika freska sv. Krištofa, delo Štefana Šubica iz 1872. Imena vasi Goropeke, Izgorje, Opale, kažejo, da so tod gozdove s požiganjem iztrebili za obdelovanje.


1.9 km, 25 minut Goropeke - Žiri

Opis:

Od gostišča na Goropekah se skozi vas spušča cesta v Žiri. LPP pa v vasi zapusti cesto, preide na stezo, ki gre po slemenu sprva po senožeti nato po gozdu, se spusti navzdol in doseže cesto pri postaji Policije. Hoje je pol ure, navzgor nekaj več. Ob cesti je spomenik NOB, kjer so Nemci septembra 1944 ustrelili ujete partizane in podpornike NOB.

Iz Žirov gremo po glavni cesti čez Soro, od mostu levo čez travnik do ceste proti Logatcu kakih 200 m po njej, nato po kolovozu v breg; mimo kmetije »Plesk« zavijemo na desno strmo v breg na gozdno pot; ob kamnih bivše jugoslovansko-italijanske meje od kamna, na katerem kaže puščica desno v breg in po gozdnatem, delno travnatem hribu do gostišča pri Vidicu na Vrsniku, ki je v bivši italijanski kasarni. Žig!

Naprej od gostišča pod hribom Vrsnikom 703 m na planotasti travnik, kjer stojita naselji Gorenji in Spodnji Vrsnik, na griču med njima pa cerkev sv. Tomaža, ob njej partizansko grobišče s spomenikom. Med obema vojnama je bil Vrsnik pod Italijo.

višina: 482 m Žiri

Žiri so trg sedaj občina med Soro in Račevo, ki se tod stekata. Onstran Račeve se ob cesti v Škofjo Loko vrstijo naselja Stara vas, Dobračeva in Selo, ob Račevi pa Nova vas; te sestavljajo Žiri v širšem pomenu. Pred vojno je veliko moških delalo v zasebnih in zadružnih čevljarskih delavnicah, ženske pa so klekljale čipke. Po vojni so ustanovili tovarno čevljev, ta se je razvila v veliko podjetje Alpina, ki slovi po izdelavi planinske in smučarske obutve. Čevljarstvo in čipkarstvo prikazuje lokalna muzejska zbirka, nameščena v južnem delu Žirov v Stari šoli ob cesti proti Idriji. Gostilna Katrnik-Kavčič v Žireh; Alpina, nova osnovna šola in obsežen zadružni dom v Stari vasi, pred šolo spomenik NOB; cerkev z bogatimi baročnimi oltarji na Dobračevi; avtobusna zveza s Škofjo Loko in Logatcem, cesta čez Razpotje 704 m v Idrijo.


0.8 km, 10 minut Žiri - Stare Žiri

Opis:

Od gostišča na Goropekah se skozi vas spušča cesta v Žiri. LPP pa v vasi zapusti cesto, preide na stezo, ki gre po slemenu sprva po senožeti nato po gozdu, se spusti navzdol in doseže cesto pri postaji Policije. Hoje je pol ure, navzgor nekaj več. Ob cesti je spomenik NOB, kjer so Nemci septembra 1944 ustrelili ujete partizane in podpornike NOB.

Iz Žirov gremo po glavni cesti čez Soro.

višina: 482 m Stare Žiri

Ni opisa
3.9 km, 1 ura 30 minut Stare Žiri - Gorenji Vrsnik

Opis:

Od mostu levo čez travnik do ceste proti Logatcu kakih 200 m po njej, nato po kolovozu v breg; mimo kmetije "Plesk" zavijemo na desno strmo v breg na gozdno pot; ob kamnih bivše jugoslovansko-italijanske meje od kamna, na katerem kaže puščica desno v breg in po gozdnatem, delno travnatem hribu do gostišča pri Vidicu na Vrsniku, ki je v bivši italijanski kasarni. Žig!

Naprej od gostišča pod hribom Vrsnikom 703 m na planotasti travnik, kjer stojita naselji Gorenji in Spodnji Vrsnik, na griču med njima pa cerkev sv. Tomaža, ob njej partizansko grobišče s spomenikom. Med obema vojnama je bil Vrsnik pod Italijo.

višina: 718 m Gorenji Vrsnik

Ni opisa

Opis:

Z Vrsnika po cesti proti zahodu v vas Govejek 750 m, ki je razložena ob cesti Žiri-Idrija, od tam po stranski poti proti severozahodu, kjer se priključimo SPP.


Ni opisa
0.5 km, 10 minut Ledinske Krnice (razpotje) - Ledine

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Iz Ledin gremo po asfaltni cesti proti 30 min oddaljenemu Ledinskemu Razpotju. Cesta pelje po lepi planoti z njivami in travniki. Kmalu za vasjo se na levo odcepi cesta v Ledinske Krnice, ki jih vidimo v bližini. 

višina: 784 m Ledine

LEDINE, 790 m, 77 preb. Gručasto naselje leži na zakraseli planoti, ki se dviga med Spodnjo Idrijo in Žirmi. Na s. strani zapira planoto gozdnata Trepalova Sivka, na z. pa prav tako gozdnato Gradišče (998 m). Po ustnem izročilu naj bi na Gradišču nekdaj stal grad, vendar zdaj o njem ni nobenih sledov. V kroniki, ki jo hranijo v župnišču, piše, da se je kraj prvotno imenoval Linta. Župnijska cerkev sv. Jakoba je bila zgrajena leta 1540; v njej sta dragoceni sliki slikarja Jurija Šubica. V Ledinah je bil rojen pesnik in zbiratelj ljudskega pesništva Anton Žakelj - Ledinski (1811–1881); na rojstni hiši je spominska plošča. Med NOB so se v vasi zadrževale Vojkova, Gradnikova in Kosovelova brigada. Prebivalci se delno preživljajo s kmetijstvom, nekaj pa je zaposlenih v Spodnji Idriji in Žireh. V Ledinah je podružnična osnovna šola, okrepčamo pa se lahko v turistični kmetiji »Pr’ Jureč«, Ledine 19, telefon: 05/377 90 96.


2.7 km, 1 ura Ledine - Mrzli Vrh

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z Vodic nadaljuje TV po lokalni cesti v Ledine. Po nekaj korakih smo pri silosu, pri katerem se na levo odcepi cesta v Žiri. Naša cesta se nekaj minut zložno vzpenja na preval, na katerem stoji kapelica, ob njej pa je v senci nekaj klopi za počitek. Tam se odcepi pot do 15 min. oddaljenega poslopja nekdanje italijanske vojašnice tik pod vrhom Sivke, TV pa gre naprej po cesti, ki je od prevala asfaltirana. Levo vidimo kmetiji na Mrzlem Vrhu. Pridemo v gozd, nekoliko niže pa se priključi gozdna cesta od nekdanje italijanske vojašnice. Cesta se zložno spušča po gozdnatem pobočju Trepalove Sivke (969 m) na levi. Po 30 min. pridemo do partizanskega grobišča ob ovinku ceste tik nad Ledinami, od tam pa se po cesti in bližnjici spustimo v vas.

višina: 950 m Mrzli Vrh

MRZLI VRH, 840 m, 50 preb. Razloženo naselje samotnih kmetij leži na valoviti planoti na s. in v. strani Sivke (1008 m). Del naselja je v občini Žiri, del pa v občini Idrija. Tam poteka razvodje med rekama Idrijca in Poljanska Sora. Na planoti so obsežni pašniki in košenice ter nekaj manjših njiv. Na kmetijah se povečini ukvarjajo z živinorejo in gozdarstvom. Med obema vojnama je bila v bližini italijansko-jugoslovanska državna meja.

Sivka je razgledni vrh na v. hrbtu Cerkljanskega hribovja nad dolino Idrijce. S travnatega vrha je lep razgled na Cerkljansko, Idrijsko in Škofjeloško hribovje, na Julijce s Triglavom in na Jelenk na drugi strani Idrijce. Tik pod vrhom stoji dolgo nizko poslopje nekdanje italijanske vojašnice, v kateri je bilo nekaj časa po 2. svetovni vojni planinsko zavetišče.