Išči po točkah

Začetek: Svečina

Konec: Špičnik

Razdalja: 139.3 km Čas hoje: 44 ur 10 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Ni označeno!

Opis

višina: 331 m Svečina

Ni opisa
1.4 km, 20 minut Svečina - Slatinski Dol (Plač)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 295 m Slatinski Dol (Plač)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 350 m Gamze

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 505 m Petnikov vrh (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 589 m Pušner (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 811 m Krenčnik (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 860 m Sršen

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 861 m Sveti Duh na Ostrem vrhu

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 285 m Šturm

Ni opisa
3.2 km, 50 minut Šturm - Ruta

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 290 m Ruta

Ni opisa
1.4 km, 20 minut Ruta - Puščava

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 332 m Puščava

Ni opisa
1.3 km, 20 minut Puščava - Kurja vas

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 354 m Kurja vas

Ni opisa
1.9 km, 40 minut Kurja vas - Lovrenc na Pohorju

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 437 m Lovrenc na Pohorju

Ni opisa
7.9 km, 2 uri 30 minut Lovrenc na Pohorju - Zgornja brv

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1269 m Zgornja brv

Ni opisa
2.4 km, 45 minut Zgornja brv - Koča na Pesku

Opis:

Na Zgornji brvi zavijemo po regionalni cesti na desno. Do 45 min. oddaljenega Doma na Pesku se cesta ves čas zložno dviga. Obdaja nas gozd, le sem in tja se odpre pogled na Roglo.

višina: 1389 m Koča na Pesku
Planinska postojanka:

Koča na Pesku (1386 m) stoji na prevalu med Oplotnico in Radoljno, kjer se na regionalno cesto Oplotnica—Lovrenc na Pohorju priključi lokalna cesta Zreče—Rogla—Pesek. Prvo kočo je leta 1929 postavila Dravinjska podružnica SPD iz Slovenskih Konjic; septembra 1941 so jo požgali partizani. Leta 1951 je novo kočo zgradilo PD Oplotnica.

S kočo upravlja hotel Planja na Rogli. Oskrbovana je vse leto; imajo 40 postelj in restavracijo za 70 oseb. Njihova kuhinja slovi predvsem po divjačinskih specialitetah in po domači hrani. Od tam vodijo številne poti, ki jih lahko spoznate peš ali s konjskega sedla v poletnih mesecih.


1.3 km, 30 minut Koča na Pesku - Rogla

Opis:

Do Doma na Pesku lahko pridemo tudi iz Lovrenca na Pohorju (3 h) in iz Oplotnice (5 h). Pripeljemo se lahko iz Oplotnice (19 km), Lovrenca na Pohorju (12 km) in iz Zreč čez Roglo (asfalt, 20 km).

Na Pesku se spet začasno poslovimo od SPP, saj ta mimo »Mašinžage« zavije k Lovrenškim jezerom. TV proti Rogli začnemo po asfaltirani cesti na Roglo. Na koncu jase se na desno odcepi markirana pot, po kateri bomo nadaljevali našo pot. Pazimo na markacije, da ne zaidemo s prave poti. Po 10 min. prečkamo potoček, potem pa se vzpnemo po kratkem, strmejšem pobočju. Ko pridemo na položnejši svet, gremo čez majhno barje. Po 30 min. od Peska pridemo na majhno, delno poraslo jaso in pred seboj zagledamo razgledni stolp na Rogli. Še nekaj korakov, pa smo pri stolpu. Ker je z njega zelo lep razgled, se povzpnimo še sami; gotovo nam ne bo  žal.

višina: 1516 m Rogla
Vrh:

Južno od Peska se dviga Rogla (1517 m), najvišji vrh v osrednjem delu Pohorja; na njem stoji 30 m visok kovinski razgledni stolp, ki ga je postavilo PD Slovenske Konjice. S stolpa seže pogled do lvanščice, Medvednice, Gorjancev, Snežnika, Julijcev, Kamniških in Savinjskih Alp, Pece, Golice, Kozjaka in Slovenskih goric, ob čistem ozračju tudi do Visokih in Nizkih Tur, Štajerskih Alp in Panonske nižine. Malo naprej od stolpa je RTČ Rogla s hotelom Planja. S Peska do razglednega stolpa je 30, do hotela Planja pa 45 min. Če želimo ob SPP obiskati še Roglo, napravimo ovinek mimo razglednega stolpa in hotela Planja do sedla Komisija na s. strani Ostruščice, kjer se znova pridružimo SPP s Peska. Pot je označena, je pa uro daljša od direktne smeri.


1 km, 15 minut Rogla - Rogla (naselje)

Opis:

Od stolpa nadaljujemo po planoti, porasli s smrekami, proti hotelu Planja na jz. strani. Kmalu je ob poti zgornja postaja prvega smučišča, nekoliko naprej pa že pridemo na asfaltirano cesto s Peska. Po njej gremo mimo športnih igrišč in naselij do hotela Planja, v katerem je središče Klimatsko-zdraviliškega in smučarskega centra Rogla.

višina: 1477 m Rogla (naselje)

ROGLA je eden od treh velikih turistično-rekreacijskih središč na Pohorju. Smu-čišča se razprostirajo na 100 ha. V centru so športna dvorana, teniška igrišča, igrišča za nogomet, rokomet, košarko in odbojko, pokrit bazen in različna orodja za izboljšanje kondicije. Prenočišča so v hotelu Planja, v depandansi Brinje in v bungalovih. Na Rogli je tudi trgovina in več manjših gostišč. Pred zgraditvijo hotela je na tem kraju stala Koča na Rogli, last PD Zreče, zdaj pa je delno vgrajena v gostinski del hotela Planja.

Območje Rogle je imelo pomembno vlogo med NOB, saj so čezenj vodile partizanske poti z j. na s. stran Pohorja. Po prihodu XIV. divizije na Štajersko se je v partizanske enote vključevalo vedno več borcev. Na Rogli je bil 27. junija 1944 ustanovljen 2. pohorski odred. Poleti 1944 je na Rogli delovala baza za sprejem pomoči, ki so jo odmetavala zahodna zavezniška letala. Na Skrivnem vrhu, z. od Rogle, je bila skrita partizanska tehnika »Sova«. Pod Javoričem, v bližini poti TV proti Ribniški koči, je leta 1944 delovala partizanska bolnišnica Tihi dol. Na Rogli je tudi več spomenikov padlim borcem NOV. Od razglednega stolpa proti hotelu je grob petih borcev 4. operativne cone s spomenikom, ob poti proti Ribniški koči grob s spomenikom šestim padlim borcem, na j. pobočju pod razglednim stolpom pa spomenik in grob dvanajstih padlih borcev. Vsi so padli na Rogli, to pa priča, da so se enote NOV tam večkrat spopadle z Nemci.

Na Roglo se lahko pripeljemo po regionalnih cestah iz Zreč (14 km), Oplotnice (22 km) in iz Lovrenca na Pohorju (15 km). Dostopi so po označenih planinskih poteh, in sicer iz Zreč skozi Resnik (3 h 30) ali skozi Gorenje (3 h), iz Mislinje čez Tolsti vrh (4 h) in iz Vitanja po Konjiški spominski poti (4 h) ali čez Ovčarjev vrh (3 h 30).



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1427 m Petrova koča (razpotje)

Ni opisa
9.5 km, 1 ura 50 minut Petrova koča (razpotje) - Vitanje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 452 m Vitanje

Ni opisa
5 km, 2 uri 30 minut Vitanje - Basališče

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1269 m Basališče
Vrh:

PAŠKI KOZJAK je podolgovata, dobrih 10 km dolga gora v j. verigi Karavank. Na z. jo soteska reke Pake ločuje od Graške gore, na sz. vznožju jo obroblja Doliško podolje, na sv. pa jo ozka dolina potoka Jesenica ločuje od Pohorja; v. pobočja se strmo dvigajo nad sotesko reke Hudinje, ki ločuje Paški Kozjak od Stenice; j. položnejša pobočja se spuščajo v Šaleško kotlino in v kotlinico s sotočjem Dobrnice in Topliškega potoka. Glavni greben gore se vleče v smeri zahod—vzhod, v njem so tudi najvišji vrhovi Špik (1108 m), Basališče (1272 m) in Javorje (1252 m). Paški Kozjak je zgrajen iz apnenca in dolomita, med apnencem je nekaj železove rude; precej je vrtač in brezen. Mešani gozdovi prekrivajo večino gore, le na prisojnih slemenih in terasah so razložena hribovska naselja in samotne kmetije z njivami in travniki; najvišji zaselek je pri cerkvi sv. Jošta, 1063 m. Malo pod Basališčem je na j. strani vrha obširna travnata planota Ojstrica.
Paški Kozjak ima tudi zanimivo preteklost. Pri cerkvi sv. Jošta so odkrili sledi ilirske naselbine s predmeti iz halštatske dobe. V 18. in 19. stoletju so kopali železovo rudo, ki so jo topili v Zoisovi fužini v Mislinji in v fužinah pri Vitanju. Pod Basališčem je delala steklarna, ki se prvič omenja leta 1697, opuščena pa je bila v 18. stoletju; kjer je stala glažuta, je zdaj kmetija Glažar. Na s. pobočju je ob poti iz Srednjega Doliča cerkev sv. Mohorja, ki je bila sprva poznoromanska stavba, od nje je ostal le zvonik z dobro ohranjenimi freskami iz 15. stol., h kateremu so leta 1870 prizidali sedanjo stavbo. Prvotna cerkev sv. Jošta nad planinskim domom je bila zgrajena v 13. ali 14. stoletju, sedanja neogotska stavba pa leta 1884. Paški Kozjak je znan tudi iz novejše zgodovine, zlasti po težkih bojih 14. divizije, ki se je februarja 1944 po debelem snegu prebila na to goro; pri cerkvi sv. Jošta je granitni spomenik, delo arh. Petra Trpina. Začetek planinske dejavnosti je povezan z leta 1904 ustanovljeno Šaleško podružnico SPD v Šoštanju, ki je takoj po ustanovitvi markirala pot iz Pake na Špik in prirejala izlete na ta vrh; leta 1931 je na Špiku postavila razgledni stolp.


PAŠKI KOZJAK je podolgovata, dobrih 10 km dolga gora v j. verigi Karavank. Na z. jo soteska reke Pake ločuje od Graške gore, na sz. vznožju jo obroblja Doliško podolje, na sv. pa jo ozka dolina potoka Jesenica ločuje od Pohorja; v. pobočja se strmo dvigajo nad sotesko reke Hudinje, ki ločuje Paški Kozjak od Stenice; j. položnejša pobočja se spuščajo v Šaleško kotlino in v kotlinico s sotočjem Dobrnice in Topliškega potoka. Glavni greben gore se vleče v smeri zahod—vzhod, v njem so tudi najvišji vrhovi Špik (1108 m), Basališče (1272 m) in Javorje (1252 m). Paški Kozjak je zgrajen iz apnenca in dolomita, med apnencem je nekaj železove rude; precej je vrtač in brezen. Mešani gozdovi prekrivajo večino gore, le na prisojnih slemenih in terasah so razložena hribovska naselja in samotne kmetije z njivami in travniki; najvišji zaselek je pri cerkvi sv. Jošta, 1063 m. Malo pod Basališčem je na j. strani vrha obširna travnata planota Ojstrica.
Paški Kozjak ima tudi zanimivo preteklost. Pri cerkvi sv. Jošta so odkrili sledi ilirske naselbine s predmeti iz halštatske dobe. V 18. in 19. stoletju so kopali železovo rudo, ki so jo topili v Zoisovi fužini v Mislinji in v fužinah pri Vitanju. Pod Basališčem je delala steklarna, ki se prvič omenja leta 1697, opuščena pa je bila v 18. stoletju; kjer je stala glažuta, je zdaj kmetija Glažar. Na s. pobočju je ob poti iz Srednjega Doliča cerkev sv. Mohorja, ki je bila sprva poznoromanska stavba, od nje je ostal le zvonik z dobro ohranjenimi freskami iz 15. stol. , h kateremu so leta 1870 prizidali sedanjo stavbo. Prvotna cerkev sv. Jošta nad planinskim domom je bila zgrajena v 13. ali 14. stoletju, sedanja neogotska stavba pa leta 1884. Paški Kozjak je znan tudi iz novejše zgodovine, zlasti po težkih bojih 14. divizije, ki se je februarja 1944 po debelem snegu prebila na to goro; pri cerkvi sv. Jošta je granitni spomenik, delo arh. Petra Trpina. Začetek planinske dejavnosti je povezan z leta 1904 ustanovljeno Šaleško podružnico SPD v Šoštanju, ki je takoj po ustanovitvi markirala pot iz Pake na Špik in prirejala izlete na ta vrh; leta 1931 je na Špiku postavila razgledni stolp.


2.6 km, 40 minut Basališče - Ostrica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1181 m Ostrica

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 957 m Dom na Paškem Kozjaku
Planinska postojanka:

Dom stoji na južni strani Špika, najbolj zahodnega vrha Paškega Kozjaka. Velenjski planinci so najprej postavili zasilno kočo na mestu nekdanje lovske koče, ki je bila leta 1943 požgana; odprli so jo 5. septembra 1954. Leta 1959 so kočo povečali in uredili: prizidali so verando in klet, opremili notranje prostore in iz doline napeljali električni vod. Leta 1963 so napeljali vodovod in začeli graditi cesto, ki so jo dokončali leta 1971. V letih 1968 in 1969 so dom prenovili in posodobili; prenovljeni dom so odprli 27. septembra 1969 ob 20-letnici PD in 10-letnici postojanke. Dom so temeljito obnovili v letih 1977-1979.Dom je odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih.V dveh gostinskih prostorih in pokriti verandi je 100 sedežev, točilni pult; v 6 sobah je 16 postelj, na skupnem ležišču pa 18 ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.


1.7 km, 30 minut Dom na Paškem Kozjaku - Jurk

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 834 m Jurk

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Jurk - Jurk (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nadaljujemo do Jurka.

višina: 826 m Jurk (razpotje)

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Jurk (razpotje) - Ramšak (Dobrna)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Ramšaka vodi gozdna cesta po grebenu med dolinama Kačnika na v. in Loke na z. roti Jurku.

višina: 844 m Ramšak (Dobrna)

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Ramšak (Dobrna) - Veliki vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 868 m Veliki vrh

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 832 m Ramšakov vrh (razpotje)

Ni opisa
1.5 km, 20 minut Ramšakov vrh (razpotje) - Vodošek

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 713 m Vodošek

Ni opisa
0.8 km, 10 minut Vodošek - Lopatnik (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 666 m Lopatnik (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 632 m Lopatnik

Ni opisa
4.2 km, 1 ura 10 minut Lopatnik - Grad Ekenštajn

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 473 m Grad Ekenštajn

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Grad Ekenštajn - Grad Šalek

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 411 m Grad Šalek

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 399 m Grad Šalek (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 392 m Vila Bianca

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Vila Bianca - Velenje (grad)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 442 m Velenje (grad)

Ni opisa
5 km, 1 ura 30 minut Velenje (grad) - Stanovšek

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 537 m Stanovšek

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 481 m Vedet (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 494 m Savinjek (razpotje)

Ni opisa
0.6 km, 20 minut Savinjek (razpotje) - Brezovec

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 608 m Brezovec

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Brezovec - Plešivičnik (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 588 m Plešivičnik (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
Planinska postojanka:

Dom stoji tik pod vrhom Gore Oljke (733 m), na katerem je mogočna baročna cerkev z dvema zvonikoma, zgrajena med leti 1754 in 1757. Prvo planinsko zavetišče so uredili celjski planinci leta 1952 v nekdanjem župnišču; leta 1959 so ga predali novoustanovljenemu PD Polzela, ki je postojanko ob pomoči Tovarne nogavic in Garanta s Polzele prenovilo, opremilo in napeljalo elektriko; slovesna otvoritev je bila 29. junija 1963, postojanka pa je dobila sedanje ime. Leta 1965 je postojanko prevzelo gostinsko podjetje Braslovče, ki pa jo je po nekaj letih zaprlo. Skoraj uničeno zgradbo je leta 1980 ponovno prevzelo PD Polzela, jo obnovilo in opremilo ter 25. septembra 1982 odprlo kot planinsko postojanko.Dom je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih. V treh gostinskih prostorih, kletni kmečki sobi in dveh planinskih sobah je 150 sedežev; točilnici v pritličju in kleti; v 9 sobah je 18 postelj, na skupnem ležišču pa 31 ležišč; WC, dve prhi in umivalnici s toplo in mrzlo vodo v pritličju in nadstropju; gostinske in spalne prostore ogrevajo s pečmi; voda kapnica, elektrika, radijska zveza.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 657 m Gora Oljka (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 513 m Pižorn (razpotje)

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Pižorn (razpotje) - Pižornov vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 523 m Pižornov vrh

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Pižornov vrh - Bolčin (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 444 m Bolčin (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 354 m Tomaž (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 359 m Vinski vrh (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 344 m Petek (razpotje)

Ni opisa
0.8 km, 10 minut Petek (razpotje) - Šenek (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 290 m Šenek (razpotje)

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Šenek (razpotje) - Polzela

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 290 m Polzela

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Opis:

Iz Šempetra v Savinjski dolini skozi Matke do Počivalnika, 2 h.

višina: 283 m Šešče pri Preboldu

Ni opisa

Opis:

Iz Šempetra v Savinjski dolini skozi Matke do Počivalnika, 2 h.

višina: 388 m Baloh (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
Planinska postojanka:

Bivak stoji na vrhu Kamnika v severnem delu Posavskega hribovja nad Savinjsko dolino. Poleti 1974 so ga postavili zabukovški planinci kot skromno zavetje planincem,ki se povzpnejo na vrh, na katerem je tudi kontrolna točka savinjske poti.Bivak je odprt, brez vrat, v njem sta le klop in skromna miza.
Informacije: Planinsko društvo Zabukovica,3302 Griže; Radivoj Kot, Migojnice 30, 3302 Griže, tel.03/5718-772, spletna stran: www.pdzabukovica.si/


Bivak nima ležišč.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 578 m Počivalnik

Ni opisa

Opis:

Gremo po cesti v jz. smeri proti Počivalniku; pred hišo levo s ceste po kolovozu čez sv. greben Brda in mimo kapele na v. strani Grmadnikove domačije. Nad njo je Zlatinekova planina. Kolovoz se vzpenja v breg in pripelje mimo Zorka do zadnje domačije Špajzer, Pongrac 124. Tu je razpotje: levo Kal, desno Mrzlica.

višina: 848 m Špajzer (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po 10 min. zavijemo po bližnjici navzdol na travnato pobočje in proti dolini med Mrzlico in Kalom. Kmalu smo na kolovozu, ki pripelje od kmetije Ceperlin; vidimo jo v bližini. Po kolovozu gremo zložno navzdol v smeri proti severovzhodu. Kmalu se nam z leve pridruži bolj strma planinska pot z Mrzlice.

višina: 915 m Ceperlin razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Iz Hrastnika čez Kal, 2 h 30.

Planinska postojanka:

Dom stoji na Kalu, enem južnih odcepov Mrzlice, ob gozdu na robu obširnega planinskega travnika. Prvo zasilno kočo so hrastniški planinci zgradili po osvoboditvi in jo odprli 15. avgusta 1948. V letih 1957-1959 so zgradili novo postojanko in jo odprli 23. avgusta 1959 ter preimenovali v dom. Aprila 1982 je dom zakupil do leta 2000 Rudnik Hrastnik, ki je domu zgradil prizidek in ga funkcionalno povezal s starim objektom, tega pa je temeljito obnovil in posodobil. Povečano in obnovljeno postojanko, preimenovano v Planinsko rudarski dom, so svečano odprli 29. novembra 1984. Dom je stalno odprt, razen ob ponedeljkih. V treh gostinskih prostorih je 120 sedežev, dva točilna pulta; na terasi pred domom je 40 sedežev; v 14 sobah je 67 postelj, na skupnem ležišču pa 10 ležišč; WC v pritličju in nadstropju ter v sobah v novem prizidku; umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo je v nadstropju, umivalnice so tudi v sobah v novem prizidku; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon. Člani PD imajo pri prenočevanju običajni popust.

Delovni čas: -NED/TOR/SRE/ČET OD 8-IH DO 21-IH -PET/SOB OD 8-IH DO 22-IH -PONEDELJEK ZAPRTO

e-mail: planinskidomnakalu@gmail.com



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 869 m Pleše (razpotje)

Ni opisa
0.7 km, 20 minut Pleše (razpotje) - Klobuk

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 886 m Klobuk

Ni opisa
2.1 km, 40 minut Klobuk - Reberska skala

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Iz Hrastnika čez Kal, 2 h 30.

višina: 290 m Reberska skala

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 208 m Hrastnik (Na Savi)

Ni opisa

Opis:

lz Hrastnika (209 m). Z ŽP čez most prek Save v sosesko Na Savi; skozi naselje na travnato pobočje in po njem navzgor v gozd. Kmalu pripelje pot do vznožja skalnatega grebena. Po dobri poti ob skalnatem vznožju se vzpnemo v bližino zaselka Matica na slemenu tik  nad rebrijo, ki ga pustimo na desni; po kolovozu gremo v naselje Župa na planoti s. od Kuma. Do sem 1 h 30. lz vasi do ceste Dobovec—Radeče; s ceste se po kolovozu mimo domačije Pri Srvinu vzpnemo po gozdnatem s. pobočju Kuma do poti iz Dobovca.

višina: 1160 m Kum (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Do vrha je še 10 minut.

višina: 1210 m Planinski dom na Kumu
Vrh:

KUM, 1220 m, je najvišji vrh Posavskega hribovja; imenujejo ga tudi zasavski in dolenjski Triglav. Dviga se v litijski gorski gubi na desnem bregu Save. Tako kot vsa guba je zgrajen v nizkih legah iz skrilavcev, peščenjakov in konglomeratov, v višjih legah pa najprej iz temnejših dolomitov, potem iz triasnih apnencev. Precejšen del Kuma je pokrit s smrekovim in meša-nim gozdom, do višine okrog 800 m pa so večje in manjše terase z naselji, travniki in polji; najbolj znana naselja so Dobovec (674 m) in Župa (760 m) na s. , Ključevica (850 m) na v. ter Podkum (744 m) in Mali Kum (813 m) na j. strani. Malo pod vrhom je na s. strani obsežna travnata planota Lontovž s smučišči in smučarsko kočo. Na Kumu in njegovi okolici prevladuje srednjeevropska flora, na toplih legah pa najdemo tudi južnoevropsko in ilirsko rastlinstvo, npr. Hladnikov grintavec, ki raste le v sredogorju osrednje Slovenije in opojno zlatico, ki je značilna za pobočje Kuma nad Dobovcem. Na tem območju dobimo tudi nekatere alpske rastline, kakor nežni kamnokreč, dlakavi sleč in soško smiljko, kar je za to nadmorsko višino presenetljivo.
Kum ima dva neizrazita vrhova, ločena z malim sedlom. Na v. vrhu je stala cerkev sv. Jošta, ki so jo zgradili konec srednjega veka; leta 1961 so jo porušili in tam zgradili visok RTV in telekomunikacijski stolp ter upravno poslopje. Na z. vrhu stoji cerkev sv. Neže, ki je bila prav tako zgrajena konec srednjega veka; po požaru okoli leta 1600 so jo obnovili. Zanimivost cerkve je samostojno stoječi zvonik. Kum je bil vse od izgradnje obeh cerkva znana božja pot, še zdaj pa je znana »kumska nedelja«, t. j. zadnja nedelja v avgustu.


Planinska postojanka:

Planinski dom stoji tik pod zahodnim vrhom Kuma (1220 m), na južni strani cerkve sv. Neže, ki je bila zgrajena v srednjem veku, obnovljena pa po požaru okoli leta 1600. Na vzhodnem vrhu je stolp RTV s poslovnimi prostori. Začetki planinskega gospodarstva na Kumu segajo v leto 1928, ko je Posavska podružnica SPD opremila v mežnariji sobo za izletnike in planince. Po osvoboditvi je PD Trbovlje dobilo v last mežnarijo in njeno depandanso; obe zgradbi je obnovilo; 24. avgusta 1947 je neuradno, 5. septembra 1948 pa uradno odprlo Kočo na Kumu. Leta 1950 jo je prevzelo novoustanovljeno PD Kum Trbovlje, ki jo je v letih 1953 do 1958 adaptiralo in razširilo, v letih 1972/73 pa posodobilo in uredilo tudi depandanso. Leta 1952 so na Kum napeljali elektriko. V letih 1985 in 1986 so dom in depandanso popolnoma obnovili zunaj in znotraj, na novo opremili in napeljali telefon. Dom je stalno odprt, razen ob četrtkih.V dveh gostinskih prostorih je 70 sedežev, točilni pult; na terasi je 30 sedežev; v 14 sobah je 35 postelj, na skupnem ležišču pa 25 ležišč; WC in umivalnica s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, voda kapnica, elektrika, telefon.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Še naprej strmo navzgor do cerkve in doma.

višina: 1093 m Podlečnik (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po cesti gremo še 10 min do Bušča razloženem naselju Ključevica, kjer skrenemo levo na jv. pobočje Kuma. Nad potjo se dviguje vrh Ključevica (1026 m) s cerkvijo sv. Marije. Po strmini se pot zasuče proti j. , kjer se priključi poti iz Podkuma.

višina: 802 m Kovaček (razpotje)

Ni opisa
1.2 km, 20 minut Kovaček (razpotje) - Čimerno

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

V Čimernem si v cerkvi sv. Trojice lahko ogledamo ostanke fresk iz prve polovice 16. stoletja.

Pot nadaljujemo po cesti 15 min. proti z. do domačije Kovaček, kjer se pridruži pot iz Zidanega Mosta.

višina: 826 m Čimerno

Ni opisa
6.1 km, 1 ura 30 minut Čimerno - Svinjski rt

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 491 m Svinjski rt

Ni opisa
1.1 km, 20 minut Svinjski rt - Radeče (cerkev)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 200 m Radeče (cerkev)

Ni opisa
2.6 km, 1 ura 10 minut Radeče (cerkev) - Špičnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 483 m Špičnik

Ni opisa