Išči po točkah

Začetek: Žaga

Konec: Kopa

Razdalja: 31.8 km Čas hoje: 11 ur 30 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 353 m Žaga

Ni opisa
14 km, 4 ure Žaga - Kobarid

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 234 m Kobarid

Ni opisa

Opis:

V bližini Gregorčičevega spomenika na trgu je začetek poti na Stol. Po strmem gozdnatem pobočju Babe se vzpnemo na goličavo vršno sleme Stola, po katerem bomo šli vse do vrha. Prva višja vzpetina v slemenu je Starijski vrh; na njegovi z. strani stopimo na mulatjero, po kateri bomo šli vse do ceste čez preval Na Verilih. 20 minut od Starijskega vrha je ob poti vzletišče za jadralne padalce, malo naprej pa je nad potjo lovska koča. Čez vršiček Na vrhu (1231 m) pridemo na planino Planjo, kjer stoji Bivak Hlek (1225 m), ki so ga leta 1983 postavili planinci iz vasi Kred ob vznožju Stola. Bivak je stalno odprt; 10 sk. I., voda kapnica, ognjišče.

lz Kobarida do bivaka je 3 h.

Planinska postojanka:

Bivak Hlek stoji na Planji na južnem pobočju Vršanje glave (1368 m), ob poti iz Kobarida na Stol. Leta 1983 so ga zgradili planinci iz vasi Kred, Ici so člani PD Kobarid; ti ga tudi vzdržujejo.

Bivak je stalno odprt in je namenjen planincem; na pogradih je 10 ležišč z odeja-mi, toliko je tudi sedežev; kapnica, ognjišče. Iz Kobarida je do bivaka 3 h.

Foto: http://ovsenik.blogspot.com



Opis:

Od bivaka naprej se kolovoz zložno vzpenja po slemenu čez Vršanjo glavo.

višina: 1353 m Vršanja glava

Ni opisa
2.2 km, 50 minut Vršanja glava - Na Verilih

Opis:

Z Vršanje glavoe pot po eni uri pripelje do ceste čez preval Na Verilih (ok. 1400 m).

0d bivaka 1 h, iz Kobarida 4 h.

višina: 1395 m Na Verilih

Ni opisa

Opis:

Gozdna cesta, ki se tik pred mejnim prehodom Učja odcepi od mednarodne ceste z Žage v Italijo, čez planino Božica na preval Na Verilih, 8 km, od tod po slemenu do zavetišča, 1 h.

Malo slabša gozdna cesta iz vasi Sedlo na preval Na Verilih, 12 km.

višina: 1672 m RTV postojanka a Stolu
Vrh:

STOL, 1673 m, je najvišji vrh slovenskega dela Stolovega pogorja. Celotno pogorje se razteza od Soške doline med Kobaridom in Žago na v. do Humina (Gemona del Friuli) v dolini reke Tilment v Beneški Sloveniji. Pogorje je pravzaprav 35 km dolgo sleme, ki je najdaljše v Julijskih Alpah. Na območju Drnohle, z. od Stola, ga prečka državna meja; ena tretjina pogorja je v naši državi, večji del v Italiji. Najvišji vrh je Veliki Karman (Chiampon), 1710 m, na skrajnem z. robu. Reka Ter prereže pogorje na obširnejši in lažje dostopni vzhodni del ter na manjši, skalnati zahodni del.

Slovenski del Stolovega pogorja oklepa na j. strani dolina med Kobaridom in Breginjem, po kateri tečejo potok Idrija, ki se pri Idrskem izliva v Sočo ter reka Nadiža in njen pritok Bela, na s. pa ozka dolina rečice Učje. Stol imenujejo po dveh najpo¬membnejših krajih ob njegovem vznožju tudi Kobariški Stol in Breginjski Stol. Pogorje sestoji iz triasnih apnencev, ki so prekriti z ostanki jurskih in krednih kamnin. J. pobočja, razjedena s hudourniškimi grapami, so strma in povečini gola. S. pobočja so bolj položna in skoraj do vrha porasla z gozdom, vmes pa je nekaj planin, med katerimi je največja Božica (1270 m) v. od Stola. Tudi vršno sleme je travnato in primerno za pašo. Na Stolu, zlasti na vršnem slemenu, se širi alpska flora. Poleg Stola so pomembnejši vrhovi še Veliki Muzec (1630 m), Mali Muzec (1612 m) in Ribežni (1518 m) nad Breginjskim kotom ter Mali vrh (1405 m), Vršanja glava (1368 m), Starijski vrh (1147 m) in Baba (772 m) v slemenu med Stolom in Kobaridom. Na planini Rupa vrh Gnjilice (1517 m), sz. od Breginja, je najbolj zahodna točka države Slovenije. 

S Stola je izredno širok razgled na vse strani. Proti v. je pred nami dolgo sleme Stola proti dolini Soče, za njim vidimo Krnsko skupino s Krnom in Spodnje Bohinjske gore, proti jv. pa Soško dolino proti Tolminu. Na j. strani se nad dolino med Kobaridom in Breginjem pne Matajur, potem pa seže pogled prek obširne  Furlanske nižine do Tržaškega zaliva. Proti z. se vleče Stolovo sleme z bližnjimi vrhovi Puntarčič, Ribežni, Mali in Veliki Muzec, ki so še v naši državi ter Breška gora (Tuma: Breški Jalovec), ki je že onstran državne meje; v tej smeri so na obzorju Karnijske Alpe in Dolomiti. Na s. vidimo v bližini Kaninske gore z Visokim Kaninom, Rombonom in drugimi vrhovi, desno od njih pa so najvišji vrhovi Vzhodnih Julijskih Alp s Triglavom.


Planinska postojanka:

Postojanka ni odprta za javnost.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1600 m Njivca

Ni opisa
1.7 km, 30 minut Njivca - Ribežni

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1517 m Ribežni

Ni opisa
0.9 km, 30 minut Ribežni - Muzec

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1608 m Muzec

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1523 m Bivak pod Muzcem
Planinska postojanka:

Breginjslci planinci, člani PD Kobarid, so skupaj z Razvojnim društvom Breginjski kot leta 2002 zgradili lep bivak med Velikim Muzcem (1630 m) in Malim Muzcem (1612 m) v Stolovem pogorju.
Bivak je stalno odprt in je namenjen planincem, ki gredo na vrh obeh Muzcev in še naprej proti Stolu (1673 m) ter na zahod proti Breškemu Jalovcu. Tja vodijo lepo nadelane in označene poti.
Do bivaka se vzpenja pot iz Breginja (557 m) čez Prekopo (935 m). Z grebena Muzcev je so izreden razgled na sever, na Kaninsko pogorje, pogled proti jugu in zahodu pa seže čez vso Furlanijo do morja in zahodne Benečije.


0.3 km, 20 minut Bivak pod Muzcem - Gabrovec

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1616 m Gabrovec

Ni opisa
0.8 km, 20 minut Gabrovec - Kopa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1554 m Kopa

Ni opisa