Išči po točkah

Začetek: Šentjur pri Celju

Konec: Selo v Prekmurju

Razdalja: 172.7 km Čas hoje: 50 ur 25 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 257 m Šentjur pri Celju

Ni opisa

Opis:

S centra pri semaforiziranem križišču glavnih cest po cesti Leona Dobrotinška čez progo in čez reko Voglajno.

višina: 257 m Podgorje pod Resevno

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 267 m Zdenica

Ni opisa
2.2 km, 1 ura 10 minut Zdenica - Rifnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 562 m Rifnik

Ni opisa
0.7 km, 15 minut Rifnik - Goli Vrh (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 433 m Goli Vrh

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 369 m Goli Vrh (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 277 m Gorica pri Slivnici

Ni opisa
5.1 km, 1 ura 40 minut Gorica pri Slivnici - Voše

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 360 m Voše

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Voše - Cerovec (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 310 m Cerovec (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 415 m Geršinski hrib

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 423 m Jančič (razpotje)

Ni opisa
1.8 km, 50 minut Jančič (razpotje) - Žusem

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 585 m Žusem

Ni opisa
1.7 km, 30 minut Žusem - Salobir (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 423 m Salobir (razpotje)

Ni opisa
1.1 km, 10 minut Salobir (razpotje) - Žamerk

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 291 m Žamerk

Ni opisa
1.3 km, 30 minut Žamerk - Osleščica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 408 m Osleščica

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 411 m Loka pri Žusmu

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 541 m Sevski hrib (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 624 m Plešivec (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 682 m Plešivec

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Plešivec - Lendrše

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 602 m Lendrše

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 508 m Zalokar (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 514 m Škrjanc (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 405 m Tinska gora

Ni opisa
6.7 km, 2 uri Tinska gora - Svet Ema

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 333 m Svet Ema

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 224 m Vila Rozina (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 229 m Rogaška Slatina

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 277 m Cerovec pod Bočem

Ni opisa
6.6 km, 1 ura 50 minut Cerovec pod Bočem - Rogatec

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 226 m Rogatec

Ni opisa

Opis:

lz Rogatca (222 m). Z Glavnega trga po glavni cesti proti Ptuju do odcepa lokalne ceste v Žetale. Po slednji gremo do zaselka Gabrje, ki spada v naselje Donačka Gora. Tu na levo po stranski cesti proti naselju Tlake; pred naseljem zavijemo po poti na desno v zaselek Lehno, kjer pridemo na cesto iz vasi Donačka Gora do planinskega doma. Cesta se zložno vzpenja. Kmalu skrene markirana pot na levo po j. pobočju na nizko sleme nad cesto in po njem spet na cesto v bližini Polajžarjeve kmetije (s to potjo smo precej skrajšali velik cestni ovinek).

višina: 541 m Polajžar (razpotje)

Ni opisa
1 km, 20 minut Polajžar (razpotje) - Sv. Donat

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 491 m Sv. Donat

Ni opisa
1.6 km, 30 minut Sv. Donat - Vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 420 m Vrh

Ni opisa
3 km, 40 minut Vrh - Žetale

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 312 m Žetale

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Žetale - Sveti Mihael (Žetale)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 307 m Sveti Mihael (Žetale)

Ni opisa
10.3 km, 2 uri 40 minut Sveti Mihael (Žetale) - Zakl (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 232 m Zakl (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 230 m Podlehnik

Ni opisa
5.6 km, 1 ura 30 minut Podlehnik - Buhec (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 227 m Buhec (razpotje)

Ni opisa
3.8 km, 1 ura 10 minut Buhec (razpotje) - Mali Okič

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 307 m Mali Okič

Ni opisa
3.2 km, 50 minut Mali Okič - Cirkulane

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 238 m Cirkulane

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 277 m Zagoršek (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 275 m Kovač (razpotje)

Ni opisa
0.9 km, 10 minut Kovač (razpotje) - Dolane

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 218 m Dolane

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Dolane - Kralj (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 211 m Kralj (razpotje)

Ni opisa
0.8 km, 10 minut Kralj (razpotje) - Borl

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 207 m Borl

Hiša usnja Herman
Dolane 8
2285 Cirkulane

02 761 20 01


0.2 km, 0 minut Borl - Borl (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 207 m Borl (razpotje)

Ni opisa
6.6 km, 1 ura 40 minut Borl (razpotje) - Formin

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 202 m Formin

Ni opisa
4.2 km, 1 ura 30 minut Formin - Cvetkovski vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 299 m Cvetkovski vrh

Ni opisa
5.3 km, 1 ura Cvetkovski vrh - Kogel

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 301 m Kogel

Ni opisa
4.5 km, 1 ura 30 minut Kogel - Ormož

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 216 m Ormož

Ni opisa
4.4 km, 1 ura 20 minut Ormož - Kogel

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 329 m Kogel

Ni opisa
1.9 km, 30 minut Kogel - Novak (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 306 m Novak (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 221 m Ivanjkovci

Ni opisa
3.7 km, 1 ura 30 minut Ivanjkovci - Jeruzalem

Opis:

lz Ivanjkovcev (220 m). Z ŽP ali AP nekaj minut proti Ormožu do odcepa lokalne ceste, po kateri se vzpnemo skozi zaselek Trstenik na Svetinje (313 m), kot se imenuje jedro razpotegnje­nega naselja Mihalovci na Mihalovskem vrhu. Svetinje ima ime po cerkvi Vseh svetnikov, zgrajeni leta 1730. Od Svetinj proti Jeruzalemu gremo po cesti, ves čas po razglednem slemenu med vinogradi z žlahtno trto. Ob cesti so domačije, zidanice in tudi nekaj gostišč. Jeruzalem s cerkvijo imamo ves čas pred seboj. lz Ivanjkovcev 1 h 30.

višina: 341 m Jeruzalem

JERUZALEM, 338 m, 100 preti., je razloženo naselje na slemenu v gričevnatih Ljutomersko-Ormoških goricah s strnjenim jedrom pri Marijini cerkvi, trgovini in znanem gostišču Jeruzalem. Jeruzalem je tudi razgledni vrh, 347 m, na slemenu sv. od cerkve; po njem imenujejo tudi vzhodni del Ljutomersko-Ormoških goric. To je najbolj v. območje Slovenskih goric. Sestavljeno je iz srednjeeocenskih sivih laporjev, trdih apnenih peščenjakov in litavskih apnencev. Prisojna pobočja so zasajena v glavnem z vinsko trto, nekaj je tudi njiv in sadovnjakov; osojna pobočja, doline in grape pokrivajo travniki in listnati gozdovi. Naravni pogoji za vinogradništvo so tod zelo ugodni; iz okolice Jeruzalema prihajajo vina vrhunske kvalitete. Baročno cerkev Žalostne Matere božje so začeli zidati leta 1652, posve¬čena pa je bila leta 1717. Podobo Žalostne Matere božje so v 13. stoletju prinesli iz Jeruzalema križarji; takrat so jo namestili v stolp, ki so ga postavili na mestu, kjer je zdaj cerkev. Po Jeruzalemu je kraj dobil tudi ime. Notranja baročna arhitektura in oprema imata velik umetnostno-zgodovinski pomen. Ob cerkveno ladjo je prislonjena kapela sv. Ane s podobo sv. Ane iz druge četrtine 18. stoletja. V zvoniku je zvon iz 16. stoletja. Tik pod Jeruzalemom je ob cesti proti Miklavžu Babji klanec, kjer naj bi leta 1664 pogumne domačinke premagale Turke. Pri cerkvi je manjši arboretum. Stavba, v kateri je gostišče Jeruzalem, je bila nekdaj graščina.
Razgled z Jeruzalema je čudovit, zlasti na bližnjo okolico. Škoda, da ni več razglednega stolpa. Na s. strani gričevja vidimo Mursko polje, na drugi strani Mure ravno Prekmurje z Mursko Soboto, pogled pa se ustavi na gričevnatem Goričkem. Na v. so v bližini po slemenih razložena naselja Gomila pri Kogu, Kog in Miklavž pri Ormožu, gričevje pa prehaja v Medjimursko ravnino. Na j. je v bližini Mihalovski vrh s cerkvijo Vseh svetnikov in jedrom razpotegnjenega naselja Mihalovci; del naselja pri cerkvi imenujejo Svtinje. Z. od Svetinj vidimo dolino Pavlovskega potoka z Ivanjkovci. Na j. strani prehajajo gorice v ravnino ob Dravi, tik pred ravnino pa se dviga razgledni grič Hum s cerkvijo sv. Janeza Krstnika. Na j. obzorju se zvrstijo Ivanščica, Medvednica in Gorjanci, na jz. Posavsko hribovje, na z. pa za obširnim gričevjem Slovenskih goric Pohorje.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po cesti do Jeruzalema.


Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

lz Železnih Dveri do Jeruzalema nadaljujemo po cesti, ki se zložno vzpenja po razglednem slemenu. Mimo Petovarjeve zidanice do razpotja.

višina: 261 m Železne Dveri

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 178 m Ljutomer

LJUTOMER, 179 m, 3413 preb. Mestno naselje leži ob vznožju Ljutomersko¬-Ormoških goric in na prehodu Ščavniške doline v ravnino Murskega polja. Ljutomer je središče Prlekije, pa tudi gospodarsko, kulturno, upravno in pro¬metno središče Murskega polja in njegovega gričevnatega obrobja. V Ljutomeru se od regionalne ceste Ormož–Murska Sobota odcepijo ceste proti Ptuju, Vidmu ob Ščavnici in Razkrižju. Skozi Ljutomer je speljana tudi železniška proga Ormož–Hodoš, od katere se v bližnjih Lukavcih odcepi proga v Gornjo Radgono. Najstarejši del mesta je Stari trg ob vznožju Kamenščaka (272 m), od koder se je naselje širilo na območje zdajšnjega Glavnega trga in sosednjih ulic. Po 2. svet. vojni so z regulacijo reke Ščavnice preprečili njeno poplavljanje, s tem pa so pridobili tudi prostor za razširitev mesta proti s. in v.; tam so nastala predvsem večja podjetja in trgovine. V zadnjem času so zgradili večje stanovanjsko naselje na obronkih nad dolino potoka Kostanjevica na j. strani mesta.

V bližini Ljutomera je potekala rimska cesta s Ptuja v provinco Panonijo. Ob njej je stala rimska naselbina: našli so bronaste izdelke, rimski denar in različne predmete. Ljutomer je bil prvič omenjen leta 1211 kot »Luotenwerde« in je bil v lasti deželnih knezov. Trške pravice in svoje sodišče je dobil leta 1265, ko je bilo v trgu 152 domačij. Nad naseljem je stal stolpast grad, ki je nastal iz strelskega dvorca; leta 1365 je bil omenjen kot Lutenberg, leta 1447 pa je pogorel. Tedaj je trg že imel svoj grb; v njem je bil upodobljen enorogi konj s tremi rdečimi križci na srebrnem ščitu, pozneje so mu dodali še zmaja. Tržani so bili po večini obrtniki, organizirani v cehih. Kraj je bil od 13. stol. tudi tržišče za poljedelske pridelke, zlasti pšenico ter vino iz Ljutomerskih goric. Ljutomer so od 1479 do 1605 kar sedemkrat napadli in izropali Turki, leta 1704 pa so ga požgali kruci. V 17. stol. je v kraju štirikrat morila kuga. Požari so trg upepelili desetkrat, prvič leta 1477 in zadnjič 1858. V drugi polovici 17. stol. je bilo tam tudi več čarovniških procesov.

V obdobju narodnega preporoda je imel Ljutomer pomembno narodnopolitično vlogo. Okoli slovenskih rodoljubov, predvsem župnika Mihaela Jaklina in gospodarstvenika Ivana Gottweisa, so se že pred marčno revolucijo 1848 zbirali narodno zavedni Slovenci. Njuno buditeljsko delo so nadaljevali D. Trstenjak, B. Raič, A. Klemen¬čič in številni drugi rodoljubi. Nasprotja med slovensko in nemško usmerjenimi tržani so se poglobila, zato so oboji začeli ustanavljati svoja društva. Slovenski rodoljubi so 6. septembra 1863 v spomin na 1000. obletnico prihoda sv. Cirila in Metoda priredili prvo narodno besedo na prostem. Slovensko pevsko društvo so imeli vsaj že leta 1867, v začetku leta 1868 pa so ustanovili še narodno čitalnico. Najpomembnejši dogodek v tem obdobju je bil prvi slovenski narodni tabor (9. avgusta 1868), na katerem je več kot 7000 ljudi zahtevalo zedinjeno Slovenijo. Na slovesnosti ob 100. obletnici tabora so v spomin na prvi slovenski narodni tabor v parku odkrili spomenik. Leta 1872 je začela poslovati slovenska posojilnica, ki je reševala kmete iz rok nemškega kapitala. Ljutomerski konjerejci so leta 1875 ustanovili prvo društvo za konjski šport; to je bilo tedaj drugo takšno društvo v Evropi.

Po 1. svet. vojni se je v Ljutomeru razvilo delavsko, viničarsko in kmečko gibanje za večje socialne pravice. Organizirali so več manifestacij, med njimi leta 1928 prvi viničarski kongres, leta 1931 kmečki praznik in leta 1938 viničarski tabor. Demonstracije delavcev, viničarjev in kmetov, ki so bile 1. septembra 1935, pa so se končale tragično. Orožniki so namreč demonstrante razgnali ter pri tem ubili Alojza Mavriča iz Bolfenka, dva protestnika pa ranili.

Aprila 1941 so Ljutomer zasedli Nemci in v njem vzpostavili svojo politično in policijsko oblast. Že 15. aprila 1941 so zaprli več zavednih Slovencev, jih zasramovali in junija 1941 izgnali v Srbijo. Prvi sestanek organizatorjev odpora je bil 1. junija 1941 pri Babičevih na Cvenu, vodil pa ga je profesor Jože Kerenčič. Ta je 12. julija 1941 sklical tudi prvi sestanek organizatorjev OF za ljutomersko območje in tedaj je bil ustanovljen mestni odbor OF. Aktivisti OF so prvo akcijo izvedli 30. avgusta 1941. Tedaj so na progi Ormož–Ljutomer iztirili vlak in za 48 ur ustavili promet. Oktobra 1941 so Nemci aretirali več aktivistov OF iz Ljutomera in okolice ter jih v zaporih mučili. 16. oktobra 1941 so pred nekdanjo mežnarijo ustrelili sekretarja OF za Ljutomer Jakoba Babiča (spominska plošča na Trgu Jakoba Babiča 2). Gestapovci so 17. novembra 1941 aretirali tudi Jožeta Kerenčiča, organizatorja narodnoosvobodilnega gibanja v Slovenskih goricah, in ga 27. decembra 1941 ustrelili na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru. Nemci so nadaljevali zastraševanje in 15. januarja 1942 ustrelili še pet talcev. Po spopadu med partizani in vlasovci 3. februarja 1945 so vlasovci ujeli hudo ranjenega okrajnega sekretarja ZMS Cirila Jureša - Maksa ter ga po grozljivem mučenju 4. februarja obesili na Glavnem trgu; tam zdaj stoji spomenik v njegov spomin. Na NOB in žrtve okupatorja opozarja spomenik v podobi Triglava ob Prešernovi ulici nasproti sodišča. V muzejski zbirki v nekdanji mestni hiši na Glavnem trgu 2 sta postavljeni stalni razstavi gradiva o taborskem gibanju na Slovenskem ter o novejši zgodovini Ljutomera in NOB na tem območju.

Šolstvo ima v Ljutomeru dolgotrajno tradicijo. Pouk se je začel že pred letom 1545. Leta 1861 je bila ustanovljena obrtna šola s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Jeseni 1919 ustanovljena meščanska šola je obstajala do okupacije. Glasbena šola Slavka Osterca je začela delovati leta 1927. Od leta 1963 je v mestu tudi gimnazija, imenovana po rojaku in jezikoslovcu Franu Miklošiču.

Ljutomer je dobil mestne pravice leta 1927. Središče mesta je Glavni trg, na katerem sta rotovž, zgrajen leta 1833 v klasicističnem slogu, in stebrasto Marijino znamenje s kipi iz leta 1729. Na trgu sta tudi hotel Jeruzalem in blagovnica Mercator. Najpomembnejši kulturni spomenik je župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika, zgrajena v začetku 15. stoletja. Prvotno romansko stavbo so večkrat dozidali in prezidali. Zdajšnjo podobo je dobila med leti 1688 in 1690. Pred turškimi vpadi so jo obdali s taborskim obzidjem. V cerkvi je nagrobnik iz leta 1449, znana pa je tudi po bogati baročni rezbarski opremi. Ohranjena sta dva baročno oblikovana dohoda pred cerkvijo, med katerima je kapela sv. Florijana. Pred kapelo so leta 1926 postavili spomenik jezikoslovcu dr. Franu Miklošiču (1813–1891), domačinu iz bližnjega Radomerščaka.

Do druge svetovne vojne je bil Ljutomer podeželsko mestece s slabo razvito industrijo. V mestu sta bili dve usnjarni, dva večja mlina in opekarna. Mestu so dajale utrip upravne funkcije (okraj, občina, sodišče itd.), trgovina in obrt, zaradi katerih so prihajali v Ljutomer tudi okoličani. Po vojni so se razvile kovinska, tekstilna, lesna, živilska, gradbena in farmacevtska industrija. Po osamosvojitvi Slovenije so v mestu nastala številna nova podjetja, kot so npr. industrija montažnih gradbenih materialov Imgrad, tovarna masivnega pohištva Murales, tovarna kmetijskih strojev Tehnostroj, montaža in servis hidravličnih dvigal Arko, izdelava specialnih nadgradenj Natral, rudarstvo, proizvodnja in gradbeništvo Segrap, kmetijstvo in predelava Ljutomerčan ter še nekaj manjših podjetij. V Ljutomeru je sedež občine, upravne enote, okrajnega sodišča, poslovalnice Nove Ljubljanske banke in pošte, pa tudi več samopostrežnih in klasičnih trgovin, lekarna, hotel Jeruzalem ter precej gostinskih lokalov in različnih obrtnih delavnic. Za razvoj vinogradništva, kakovost priznanega ljutomerskega vina in njegovo prodajo skrbi delniška družba Ljutomerčan.

Iz Ljutomera je doma več pomembnih Slovencev, med njimi pedagog, peda-goški pisatelj in ustanovitelj Slovenske šolske matice Henrik Schreiner (1850–1920). V tem mestu je od leta 1901 do smrti živel in služboval odvetnik Karel Grossman (1864–1929), pionir slovenskega filma; leta 1905 je posnel dva kratka dokumentarna filma, leto pozneje pa še enega. Od leta 1924 do smrti je tam živel tudi pesnik in dramatik Cvetko Golar (1879–1965).


7.3 km, 1 ura 50 minut Ljutomer - Banovci

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na naslednjem razpotju pri gasilskem domu in kapeli zavijemo levo; desno bi prišli v Križevce pri Ljutomeru.

Ko pridemo do konca Banovcev, zagledamo krajevno tablo, ki nam pove, da prihajamo v obcestno naselje Grlava, 181 m, 111 preb. Pred vasjo spet opazimo Murico. Tudi ta kraj je bil prvič omenjen v deželnoknežjem urbarju iz let 1265–1267. Tedaj se je imenoval Gyrlavesdorf in je štel 10 kmetij. Na Grlavi so se 5. januarja 1945 spopadli partizanski kurirji in vlasovci; v boju je padel Janez Viher - Oskar s Kajžarja pri Kogu, prvi komandir kurirske postaje S-15 na Kogu. Na Grlavi je 9. marca 1945 padel tudi Vinko Puklavec -Srečko, doma s Koga, drugi komandir postaje S-15. TV nas popelje skozi vas mimo kapele, gasilskega doma in gostišča do železniške proge Ljutomer–Murska Sobota. Cestni prehod je zavarovan z zapornicami. Takoj za progo smo že v obcestnem naselju Krištanci, 180 m, 76 preb. Iz Veržeja smo hodili eno uro. Tudi Krištanci so bili kot strelski dvorec Cristram prvič omenjeni v deželnoknežjem urbarju iz let 1265–1267. Pot nas vodi skozi vas mimo kapele do razpotja, ob katerem raste velik kostanj. Zavijemo levo, prečkamo Murin rokav Sirotka, potem pa nadaljujemo mimo gasilskega doma Krištanci-Šalinci do razpotja s kapelo. Na razpotju zavijemo po glavni lokalni cesti na desno, že po nekaj minutah pa se obrnemo levo na makadamsko vaško cesto v Babince. Ob cesti na desni je mrtev rokav Murice. Kmalu zagledamo električni daljnovod in naselje. Na razpotju pred vasjo nadaljujemo pot po desni proti vasi Babinci; na začetku vasi stopimo na asfaltirano cesto. Iz središča Krištancev smo hodili 45 min.

Babinci, 178 m, 292 preb. Gručasto naselje leži na mokrotnem svetu ob Murici. Prvič je bilo omenjeno kot Wahendorf v deželnoknežjem urbarju iz let 1265–1267. Tam je takrat stalo več strelskih dvorcev za obrambo pred Madžari. Na prvem razpotju zavijemo levo do bližnje Marijine kapele, pri kateri je drugo razpotje. Na električnem drogu pri kapeli gnezdijo štorklje. Na razpotju gremo desno po asfaltirani cesti proti Ljutomeru. Za vasjo prečkamo Murico in kmalu se nam pogled ustavi na dolgem slemenu Kamenščaka nad Ščavniško dolino. Kmalu pridemo v industrijsko predmestje Ljutomera in do regionalne ceste Murska Sobota–Ljutomer, ki jo dosežemo pri železniški postaji in novi bencinski črpalki. Po Kolodvorski ulici, kot se imenuje regionalna cesta na s. začetku mesta, se odpravimo proti središču Ljutomera. Prečkamo železniško progo, pridemo do kanala reke Ščavnice, kjer dobi Kolodvorska ulica ime Prešernova ulica. Po njej se odpravimo mimo spomenika NOB čez reko Ščavnico in naprej na Glavni trg v središču mesta. Iz Babincev do tja je 45 minut.

višina: 181 m Banovci

Ni opisa
1.4 km, 20 minut Banovci - Veržej

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Iz Veržeja nadaljujemo TV skupaj s Pomursko potjo po manj prometnih lokalnih cestah skozi strnjena naselja na Murskem polju do Ljutomera. S Trga Slavka Osterca zavijemo levo do regionalne ceste Murska Sobota–Ljutomer, jo prečkamo in se po asfaltirani cesti napotimo proti Banovcem, ki jih že vidimo pred seboj. Na desni vidimo vzgojnoizobraževalni zavod in novo osnovno šolo v Veržeju. Po 20 min. pridemo v gručasto naselje Banovci, 182 m, 192 preb. Vzhodno od vasi je termalno kopališče Banovci; tam je tudi turistični kamp. Skozi vas teče Murin rokav Murica. Kraj je bil prvič omenjen kot Wanitzen v deželnoknežjem urbarju iz let 1265–1267. Pot po glavni vaški cesti nas vodi skozi vas. Na prvem razpotju se na levo odcepi cesta do kopališča.

višina: 183 m Veržej

VERŽEJ, 183 m, 956 preb. Gručasto ravninsko naselje leži na obeh straneh regionalne ceste Ljutomer–Murska Sobota. Novejši del naselja se je na s. razširil proti reki Muri. Kraj je bil naseljen že v prazgodovinski dobi, o čemer pričajo sledovi naselbine iz tega obdobja in najdeni predmeti. Našli so tudi ostanek rimskega poslopja in več staroslovanskih obsenčnikov. Veržej je imel ob prehodu čez Muro strateški položaj. Zaradi bližnje meje z Ogrsko so morali Veržejci stražiti brod čez Muro in ga braniti pred sovražniki. Leta 1342 je naselje postalo trg, tržani pa so lahko brez carine in mitnine prodajali svoje blago po takratnih avstrijskih deželah. Kot obmejni kraj je bil Veržej izpostavljen napadom Madžarov in Turkov, zato so okoli leta 1550 v trgu naselili strelce in ti so imeli vse do leta 1711 pomembno vlogo pri obrambi pred vpadi krucev oz. plenilcev. Na robu trga je stal strelski dvorec, ki so ga pozneje razširili v grad. Leta 1555 je cesar Ferdinand grad in posestvo podaril srbskemu uskoku Ivanu Margetiču in ta je za boj proti Turkom v gradu naselil svoje rojake. Kljub temu so Turki leta 1605 požgali tako grad kot trg. Gradu niso obnovili, zato je povsem razpadel. Uskoki so se sčasoma poslovenili, nanje pa dandanes še spominjajo nekateri priimki.

Cerkev sv. Mihaela je bila prvič omenjena leta 1545; leta 1605 so jo Turki požgali. Leta 1726 je bila zgrajena zdajšnja župnijska cerkev. Nad vhodnimi vrati je vzidan trški grb z ribo. V obdobju narodnega preporoda je postal Veržej izrazito slovenski trg. Šola je bila omenjena že leta 1729. Leta 1912 so salezijanci zgradili samostan in ustanovili Salezijanski zavod; v bližnjem poslopju je zdaj vzgojnoizobraževalni zavod.

Veržej je od leta 1998 samostojna občina. V naselju so pošta, več trgovin, gostiln in obrtnih delavnic. Ljudje se preživljajo s poljedelstvom in živinorejo ter z obrtnimi dejavnostmi, precej pa je zaposlenih tudi v Križevcih in Ljutomeru. Daleč naokoli slovi Babičev mlin na Muri z edinim še delujočim plavajočim mlinskim kolesom na reki. Na Trgu Slavka Osterca se bomo pri rojstni hiši in spomeniku spomnili domačina skladatelja Slavka Osterca (1895–1941). Ob robu trga v bližini cerkve stoji spomenik rojaka dr. Frana Kovačiča (1867–1939), zgodovinarja in borca za severno mejo. Na osnovni šoli je spominska plošča 26 padlim borcem NOV in žrtvam fašizma iz tega kraja.


2.8 km, 50 minut Veržej - Dokležovje

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na cestnem križišču, na katerem se na desno odcepi cesta v Bakovce, na levo pa v Ižakovce in Melince, gremo naravnost proti reki Muri. Takoj za vasjo pridemo do stare struge Mure, zdaj njen rokav Šanec, potem pa do mrtvice Mlaka, mrtvega rokava Mure. Pred mostom čez Muro so levo velike gramoznice, ki jih je zalila voda. Čez most prečkamo Muro, ki je tam že široka ravninska reka. Zapustili smo Prekmurje in prišli v Prlekijo. Od Mure proti Veržeju se na obeh straneh ceste širi listnati, po večini topolov gozd, značilen za mokrotni svet. Kadar Mura zelo naraste, je to območje poplavljeno. Med Muro in Veržejem pelje cesta čez tri mrtve rokave Mure: Mostiščarji, Stara Mura in Veržej. Mrtvice so domovanje številnih rastlinskih in živalskih vrst. Ko po približno 15 min. od mostu pridemo iz gozda, zagledamo Veržej. Z regionalne ceste gremo na desno skozi naselje. Pri gostilni Bobnar je odcep stranske ceste proti Babičevemu mlinu na Muri, TV pa zavije levo, na Trg Slavka Osterca v središču Veržeja.

višina: 183 m Dokležovje

Poznobaročna župnijska cerkev sv. Štefana je bila zgrajena leta 1844, kraj sam pa je bil prvič omenjen že leta 1322.


3.7 km, 1 ura Dokležovje - Bratonci

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

TV pelje po glavni cesti skozi naselje mimo cerkvice Marije Pomagaj in gostišča Piramida do konca naselja. Kmalu prečkamo železniško progo Ljutomer-Murska Sobota, takoj za progo pa gremo čez potok Dobel do regionalne ceste Murska Sobota-Ljutomer. Od odcepa z magistralne ceste je 25 minut.

Po regionalni cesti zavijemo levo proti Dokležovju. Ob cesti stoji staro znamenje s Kristusom; na podstavku je letnica 1724. Levo in desno se razprostira ravnina z obširnimi polji. Med Bratonci in Dokležovjem je bilo pomembno križišče rimskih cest. Tam so odkrili pet antičnih gomil, v katerih so našli ostanke keramike, lončene posode in stekleno žaro. Po 30 min. hoje po ravni cesti pridemo v Dokležovje, 184 m, 960 preb. Ob naši poti je le nekaj hiš, središče naselja je ob lokalni cesti Dokležovje-Bakovci.

višina: 181 m Bratonci

Ni opisa
6.6 km, 1 ura 40 minut Bratonci - Murska Sobota

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 189 m Murska Sobota

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Murska Sobota - Trg Zmage

Opis:

lz središča mesta gremo do Trga Zmage.

višina: 189 m Trg Zmage

Ni opisa
8.5 km, 2 uri 10 minut Trg Zmage - Mezuv

Opis:

Mimo gradu in rekreacijskega centra nadaljujemo do mosta na Ledavi in naravnost v vas Markišavci. Od tod do glavne ceste Murska Sobota—Hodoš, po njej nekaj minut proti s. , potem po kolovozu mimo Lapovskega mlina in čez polje do lokalne ceste Martjanci—Sebeborci. Prečkamo cesto, zavijemo proti j. do bližnjega kanala in ob njem na cesto proti Prosenjakovcem.

višina: 212 m Mezuv

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Mezuv - Mezuv (razpotje)

Opis:

Po cesti proti gozdu.

višina: 221 m Mezuv (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Nadaljujemo v gozd.


Ni opisa

Opis:

Ko pridemo na vaško cesto, gremo nekaj minut proti s. , potem pa po poti proti Zgornjim Moravcem in do ceste Vučja Gomila-Selo. S ceste se po vaški cesti spustimo skozi zaselka Peserje in Lipaje v dolino Kobiljanskega potoka do ceste Fokovci-Prosenjakovci, kjer je nižinski del naselja Selo, in v bližini je rotunda sv. Nikolaja. lz Murske Sobote 4 h 30.

višina: 250 m Selo v Prekmurju

SELO V PREKMURJU, 295 m, 550 preb., je razloženo naselje ob regionalni cesti Murska Sobota—Fokovci—Prosenjakovci in slemenu med Kobljanskim potokom in potokom Brezovica. Naselje sestavlja 10 zaselkov. Znano je po znameniti rotundi sv. Nikolaja.
Kapela sv. Nikolaja je zasnovana na krožnem tlorisu. Raziskovalci domnevajo, da je krožni tip cerkve prinesen v Slovenijo iz Dalmacije. Zgrajena je iz opeke v romanskem slogu in je edina iz same opeke zidana romanska stavba v Sloveniji. Nastala je v 13. stoletju, prvič pa se omenja leta 1366. Zunanjščino obdajajo pokončni pravokotni stebri (lizene), s katerimi so okrepili zidovje, zgoraj pa je med njimi bogat podkapni venec. Pravokotna vhodna lopa z nadzidanim zvonikom je iz sredine 19. stol. ; tu je bil prvotno polkrožni prostor, od katerega so še ohranjeni temelji. Kapelo so leta 1956 restavrirali in je zlasti njena notranjščina zopet dobila prejšnjo podobo. V steni  so polkrožne vdolbine, ki so bile namenjene za sedeže. Vso notranjščino pokrivajo freske. Na s. strani ladje je najstarejša freska v zgodnjegotskem slogu iz srede 14. stol. , ki predstavlja Poklon treh kraljev. V kupoli je freska iz okoli leta 1400 in predstavlja Prestol milosti in pasijonske prizore. Tudi vse druge stenske freske iz začetka 15. stoletja so dobro ohranjene in pripadajo gotskemu idealističnemu plastičnemu slogu. Slikarji niso znani. V kapeli je bil gotski krilni oltar, ki pa so ga v začetku 19. stoletja prepeljali v Budimpešto. Romanska rotunda sv. Nikolaja spada med najpomembnejše kulturne spomenike v naši državi.