Išči po točkah

Začetek: Koča na Petrovem brdu

Konec: Koča pri Savici

Razdalja: 26.7 km Čas hoje: 9 ur 10 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 806 m Koča na Petrovem brdu
Planinska postojanka:

Dom stoji od 15.avg.2000 na razvodju med jadranskim in črnim morjem,na stičišču Baške grape in selške doline. Mimo koče vodi šest planinskih SPP, evropska pešpot E7, Via Alpina, škofjeloška planinska pot, pot vezistov in kurirjev ter geološka pot,pa tudi loška kolesarska pot.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po 5 min pridemo na gozdno cesto s planine Podlajnar na pobočju Lajnarja (1549 m). Še 5 min zložne hoje, pa pridemo na razpotje: desna cesta pelje na bližnji Kup (1046 m) z RTV pretvornikom in v Podbrdo, SPP pa nadaljujemo naravnost navzdol po zelo strmi gozdni cesti po hrbtu med dvema grapama. Ko smo iz gozda, zagledamo na bližnjem prevalu naselje Petrovo Brdo, kamor smo namenjeni.

višina: 1090 m Podlajnar (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na desni je globoka grapa, v kateri izvira reka Bača. Po 15 min s planine zapustimo cesto, ki zavije desno, SPP pa se precej spusti po gozdnatem hrbtu. 

višina: 1214 m Planina Ravan

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

SPP nas popelje vprek po j. pobočju Slatnika (1609 m). Najprej se zložno spuščamo po nekdanjih senožetih, potem pa bolj strmo po gozdu na planino Ravan. S prevala 30 min. Na planini stoji lovska koča, na njej je tabla "Dobrodošli pri Koucah". Pri koči so mize in klopi, kjer lahko prijetno počivamo. Lepa pobočja Slatnika in sosednjega Lajnarja so med obema vojnama poškodovali Italijani, ko so kopali poti in gradili utrdbe ob takratni državni meji. Na v. strani jase je na začetku gozda razpotje: leva markirana steza se vzpne po strmem travnatem pobočju čez preval med Slatnikom in Lajnarjem na Soriško planino, SPP pa nadaljuje po nekdanji vojaški cesti, ki se zložno spušča po mešanem gozdu. 

višina: 1279 m Preval Vrh Bače (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na prevalu nas kažipot usmeri po mulatjeri proti Petrovemu Brdu. Kmalu se navzgor odcepi markirana pot do uro in pol oddaljene Litostrojske koče na Soriški planini (1306 m), ki pa ni v planinskem upravljanju, desno navzdol pa strma markirana pot skozi vasico Bača v Podbrdo (508 m),

višina: 1260 m Preval Vrh Bače

Preval Vrh Bače (1273 m) je star prehod iz Bohinja v Baško grapo, prek katerega so v preteklih stoletjih, ko še ni bilo železnice, tovorili izdelke bohinjskega železarstva na Primorsko. Preval je glaboka zareza med masivom Koble in Slatnika. Na preval pripelje gozdna cesta, ki se malo pod Bohinjskim sedlom odcepi od lokalne ceste Bohinjska Bistrica—Soriška planina.


1.9 km, 1 ura Preval Vrh Bače - Kobla

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

SPP se z vrha spusti po v. grebenu Koble, a ga kmalu zapusti in zavije v dolino na s. strani grebena, v kateri se menjavajo kotanjaste senožeti in smrekovi gozdovi. Po pol ure spusta pridemo do ceste, ki s s. pripelje na preval Vrh Bače in se tu tudi konča.

višina: 1489 m Kobla
Vrh:

Kobla (1498 m) je vrh v v. delu Spodnjih Bohinjskih gora, njegov jv. pomol je pomaknjen daleč nad Baško grapo. j. skalna strmina pod vrhom preide v travnata pobočja, ki padajo v Baško grapo; na spodnjem delu je obširna terasa z razloženo vasjo Bača pri Podbrdu (770 m). Koblo prebije 6336 m dolgi predor na železniški progi med Bohinjsko Bistrico in Podbrdom. Kobla je najbolj znana po smučiščih nad Bohinjsko Bistrico in po pobočjih Kravje Črne gore katerim je dala ime, čeprav na njen vrh ne sežejo. S Koble' lepo vidimo j. pobočja Slatnika in Lajnarja, po katerih se SPP spušča proti Petrovemu Brdu. SPP se z vrha spusti po v. grebenu Koble, a ga kmalu zapusti in zavije v dolino na s. strani grebena, v kateri se menjavajo kotanjaste senožeti in smrekovi gozdovi. Po pol ure spusta pridemo do ceste, ki s s. pripelje na preval Vrh Bače in se tu tudi konča.


0.9 km, 10 minut Kobla - Na Kalu

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

S prevala Na Kalu, kjer je več izvirov, gremo mimo razvalin nekdanje obmejne stražnice, od koder je lep razgled na Porezen, globoko Baško grapo in strma j. pobočja Koble, potem pa se v okljukih povzpnemo na 15 min oddaljeno sedlo med Koblo in Kravjo Črno goro (1541 m). Če se ozremo nazaj, vidimo v sredini vrh Črne prsti, na desni Črno goro, na levi Kontni vrh, med njima pa kotlinico s Planino za Črno goro. S sedla se obrnemo proti j. in se v 15 min povzpnemo na vrh Koble.

višina: 1448 m Na Kalu

Ni opisa
3.1 km, 50 minut Na Kalu - Ravenski rovti

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 804 m Ravenski rovti

Ni opisa
2.5 km, 30 minut Ravenski rovti - Bohinjska Bistrica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 513 m Bohinjska Bistrica

Ni opisa
1.5 km, 30 minut Bohinjska Bistrica - Brod

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 508 m Brod

Ni opisa
2.3 km, 40 minut Brod - Polje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 520 m Polje

Ni opisa
2.4 km, 40 minut Polje - Ribčev Laz

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 531 m Ribčev Laz

Ni opisa
4.3 km, 1 ura 10 minut Ribčev Laz - Autocamp

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 531 m Autocamp

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Autocamp - Hotel Zlatorog

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 532 m Hotel Zlatorog

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Hotel Zlatorog - Ukanc

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 531 m Ukanc

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Ukanc - HE Savica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 558 m HE Savica

Ni opisa
1.6 km, 40 minut HE Savica - Koča pri Savici

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 670 m Koča pri Savici
Planinska postojanka:

Koča stoji na Kopiščih v zahodnem koncu ledeniške kočne Ukanc. PD Ljubljana-Matica je planinsko postojanko najprej uredilo v Domu Savica, ki ga je leta 1948 vzelo v najem od zasebnika. Leta 1951 so adaptirali nekdanjo starojugoslovansko obmejno stražnico in v njej uredili planinsko kočo. Zaradi bližine slapa Savice je postala tudi pomembna turistična postojanka; zato so jo leta 1970 obnovili in posodobili opremo. Leta 1990 so kočo spet prenovili ter povečali in s tem pridobili nova ležišča. Spomladi 1994 so vključili mobitel. Koča je odprta od začetka junija do konca septembra. V dveh gostinskih prostorih je 70 sedežev, točilni pult; pri mizah pred kočo je 50 sedežev; v dveh spalnicah je 7, na skupnem ležišču pa 27 ležišč; WC, umivalnica, tekoča voda, elektrika, mobitel; gostinska prostora ogrevajo s pečmi.