Išči po točkah

Začetek: Vincarje

Konec: Jesenica

Razdalja: 46.3 km Čas hoje: 16 ur 5 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 354 m Vincarje

Ni opisa
2.5 km, 1 ura 30 minut Vincarje - Mali Lubnik

Opis:

Nadaljujemo ob reki do odcepa poti, ki se zagrize v strmo, gozdnato v. pobočje Malega Lubnika.

višina: 830 m Mali Lubnik

Ni opisa
1.3 km, 40 minut Mali Lubnik - Dom na Lubniku

Opis:

Po grebenu Malega Lubnika se vzpnemo na vrh, z njega pa po grebenu na Lubnik.

višina: 1019 m Dom na Lubniku
Vrh:

LUBNIK, 1025 m, je med najvišjimi vrhovi Škofjeloškega pogorja; dviga se nad Škofjo Loko in Sorškim poljem. Škofjeloško pogorje, pisatelj Ivan Tavčar mu je dal ime Loško pogorje, ponekod ga imenujejo tudi Škofjeloško hribovje, se razteza med Poljansko in Selško dolino; na s. se spušča na Sorško polje, na z. pa meji na Cerkljansko hribovje. Nemški cesar Oton II. je leta 973 podelil takratno Loko z vsem zaledjem v fevd freisinškim škofom, ki so za svoje upravno središče zgradili mesto v rogovili Poljanske in Selške Sore; dobilo je ime Skofja Loka. Gospostvo freisinških škofov je trajalo 830 let — do leta 1803; ves ta čas so gospodarili tudi nad Škofjeloškim pogorjem.
Lubnik je naveden že v darilni listini iz leta 973 kot »mons Lubnic«. Domnevajo, da je dobil ime po kopastem, lobanji podobnem vrhu (Lobnik-Lubnik). Vrh Lubnika je zgrajen iz sivega apnenca, ki ponekod vsebuje precej zdrobljenih školjčnih lupin in polžjih hišic, ponekod pa lahko v apnencu opazimo različne preseke okamenelih školjk in polžev. Nižje predele Lubnika sestavljajo glineni skrilavci, sljudni kremenovi pešče¬njaki in konglomerati. Na Lubniku je več jam in brezen. Najbolj znani jami sta Kevderc in Lubniška jama, blizu poti Skofja Loka—Gabrovo—Lubnik, pol ure hoda pod vrhom. Glavni rov Kevderca je dolg 232 m, stranski prostori pa še 171 m; globoka je 36 m. Kevderc je geološko zanimiv po ostankih prodnikov, ki dokazujejo, da je bila jama nekoč ponor vodnega toka, odkoder je voda skozi podzemeljski apnenčev masiv odtekala na s. in v. stran Lubnika. Zdaj je Kevderc suha jama. V bližini Kevderca je 40 m dolga in 4 m globoka Lubniška jama, ki je bila nekoč povezana s Kevdercem, danes pa je prehod zatrpan. Obe jami sta znani najdišči jamskih hroščev, polžev, pajkovcev, metuljev in drugih žuželk. Sta tudi znani arheološki najdišči iz časa med mlajšo kameno in bronasto dobo.
Lubnik je v glavnem poraščen z bukovim, smrekovim in mešanim gozdom, le na prisojni strani, kjer ležita vasici Gabrovo in Breznica, je precej polj in travnikov, pa tudi nekaj samotnih kmetij. Rastlinstvo Lubnika pripada pretežno srednjeevropski flori, na skalnatem vrhu pa najdemo tudi nekaj visokogorskih rastlin, kot alpski repnjak in nekaj vrst kamnokrečev. Na sz. strani pod vrhom raste tudi lepi jeglič.


Planinska postojanka:

Dom stoji na vrhu gore Lubnik, ki se strmo dviga nad Škofjo Loko in spada v skupino Škofjeloškega pogorja. Prvo kočo je zgradila Škofjeloška podružnica SPD in jo slovesno odprla 26. junija 1932. Partizani so 1. maja 1943 kočo požgali, da se ne bi v njej utrdili Nemci. Po osvoboditvi so člani PD Škofja Loka pospravili ruševine in pripravili teren za novo, večjo stavbo. Leta 1949 so začeli graditi, delo pa so dokončali 29. novembra 1952. Dom so slovesno odprli 24. maja 1953. Pozneje so napeljali elektriko in telefon, izboljšali opremljenost ter v gospodarskem poslopju malo pod domom uredili zavetišče Lubnikar.Dom je odprt od 15. marca do konca novoletnih praznikov; v drugem času je ob sobotah in nedeljah odprto zavetišče Lubnikar, ki ga upravlja sekcija PD, imenovana Lubnikarji.V dveh gostinskih prostorih je 56 sedežev, točilni pult; pri mizah pred domom je 60 sedežev; v 7 sobah je 21 postelj; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinska prostora ogrevajo s pečmi; voda kapnica, elektrika, telefon.


1.6 km, 20 minut Dom na Lubniku - Suša

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Lokalna (Blegoška) cesta iz Škofje Loke, ki se v Podpulfrci odcepi od glavne ceste proti Gorenji vasi, do Lovske koče na Suši, 6 km, od tod do doma 40 minu, s Praprotna 2 uri.

višina: 798 m Suša

Ni opisa
1.9 km, 40 minut Suša - Tavčarjev vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 884 m Tavčarjev vrh

Ni opisa
1.1 km, 20 minut Tavčarjev vrh - Vrhovčevo

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 832 m Vrhovčevo

Ni opisa
2.6 km, 40 minut Vrhovčevo - Božičev grič

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 730 m Božičev grič

Ni opisa
4.1 km, 1 ura 30 minut Božičev grič - Četena ravan (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 965 m Četena ravan (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Strmo gor ob smrekovem gozdu ob senožeti.

višina: 925 m Četena Ravan

ČETENA RAVAN, 880 m, 36 preb. Gručasta vasica stoji v zavetni kotanji na vzhodnem obronku Starega vrha v bližini prevala Predole, kjer se cesta prevesi s poljanske na selško stran Škofjeloškega hribovja. Na razglednem pomolu nad vasico je cerkvica sv. Brikcija, katere zasnova je poznogotska; v njej je zlat oltar iz druge polovice 17. stol. Zanimiva je tudi Tavčarjeva hiša, Četena Ravan 2, v kateri se ukvarjajo s kmečkim turizmom. V veliki izbi je lesen strop z letnico 1799, v kotu pa je ohranjena slika na steklo, ki predstavlja Mučenico s krono. Vhodna vrata imajo gotske podboje, na pročelju pa so restavrirane ljudske poslikave svetnikov iz obdobja okoli 1799. Nasproti hiše je zidana kašča, katere zunanjost je poslikana z ornamenti in svetimi monogrami ter z letnico 1781. V vasi je živelo več rodov prednikov pisatelja Ivana Tavčarja, tam je bil doma tudi slavist, pesnik, zbiralec narodnega blaga in prvi slovenski redni profesor slavistike na graški univerzi Gregor Krek (1840–1905).

Večina prebivalcev se preživlja s kmetijstvom, pri treh hišah – pri vseh se pišejo Dolenc – pa se ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom.



Opis:

Iz Četene Ravni gremo po asfaltirani cesti na razgledni pomol s cerkvijo sv. Brikcija; tam je razpotje: kolovoz desno navzgor pelje do Smučarske koče na Starem vrhu (1032 m), TV pa nadaljuje po cesti. Od tam je lep razgled na Četeno Ravan, dolino Ločivnice proti Poljanam in Polhograjskemu hribovju, celo do Snežnika. Zložno se vzpnemo do naselja počitniških hišic na j. pobočju Starega vrha. Te še sodijo v Četeno Ravan. Po ravni cesti skozi naselje pridemo v nekaj minutah do gozdička. Na drugi strani je novo naselje počitniških hišic, ki že sodijo v Podvrh. Po cesti se spustimo do s. roba vasi Podvrh, 910 m, 34 preb. S Četene Ravni je 30 min. To je gručasta vasica na prisojni terasi pod strmim j. pobočjem Starega vrha. Lepo vidimo cerkev Matere božje na Gori (987 m) in Blegoš.

V Podvrhu zavijemo pri kozolcu z asfaltirane ceste desno po kolovozu na bližnji hribček z novo hišo na levi.

višina: 885 m Podvrh (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Čez polje gremo v smeri proti Blegošu, ki ga vidimo pred seboj, kmalu pa zavijemo navzdol proti gozdu v smeri proti Gori. Po kamniti gozdni poti se spustimo do velike Bohinčeve domačije ob močnem izviru potoka Murovšček. Tam je nekdaj stal mlin, v katerem je mlinar Blaž Bohinc mlel tudi za partizane. Ko je 24. marca 1945 to odkrila nemška policija, je za kazen ustrelila mlinarja, njegovo ženo in njunih pet otrok, zažgala mlin in trupla umorjenih zmetala v ogenj. Ostala sta dva sinova, ki ju takrat ni bilo doma. Mlina niso obnovili, na hiši pa je zdaj spominska plošča. Pri domačiji zavijemo na nasprotni hribček in po poti proti skupini hiš, ki jih zagledamo pred seboj. Ravna pot po robu nad asfaltirano cesto nas pripelje do ceste, po kateri gremo do hiš. To je zaselek Brinje na majhni terasi pod Mladim vrhom, sicer del vasi Gorenja Žetina. Iz Podvrha je 20 min. Na desni je velika obnovljena domačija, Gorenja Žetina 1.

višina: 904 m Voglar (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 939 m Gorenja Žetina

GORENJA ŽETINA, 930 m, 51 preb., je razložena vas z gručastim jedrom na polici na j. strmem pobočju Koprivnika. K vasi sodi zaselek Brinje ob poti iz Četene Ravni. Prebivalci se preživljajo s kmetijstvom in gozdarstvom. Na domačiji Jerneja Vodnika, Gorenja Žetina 11, se ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom.

Pisatelj Ivan Tavčar je Gorenjo Žetino izbral za prizorišče svoje znamenite povesti Cvetje v jeseni; v povesti jo je imenoval Jelovo Brdo.


1.7 km, 40 minut Gorenja Žetina - Črni kal

Opis:

Na velikem kozolcu na zgornjem koncu vasi je pritrjen kažipot »Blegoš«, ki nas usmeri na gozdno cesto, po kateri bomo nadaljevali TV do Črnega kala. Cesta se zložno vzpenja po senožetih na j. strmem pobočju Koprivnika. Pod cesto je globoka grapa, ki se spušča od Črnega kala proti Hotavljam v Poljanski dolini. Pred seboj vidimo v bližini preval Črni kal; levo se nad njim vzpenja Blegoš, desno Koprivnik. Cesta po travnatem pobočju je asfaltirana. Po 15 min. pridemo v gozd, cesta pa se zelo počasi vzpenja proti prevalu. Na desni je ob cesti zajetje vode, od tam naprej pa je cesta vse do Črnega kala precej ravna.

višina: 1102 m Črni kal

ČRNI KAL, 1103 m, je preval, čez katerega je že v preteklosti vodila pot iz Poljanske v Selško dolino. Pisatelj Ivan Tavčar ga omenja v Cvetju v jeseni in Visoški kroniki. Na jz. strani prevala se dviga strmo pobočje Blegoša, na sv. strani pa prav tako strmo pobočje Koprivnika. Na preval pripelje več cest: iz Škofje Loke (Podpulferca) nekdanja vojaška, zdaj Blegoška cesta (23 km), s Hotavelj skozi Sušo (17 km), iz Javorij skozi Gorenjo Žetino (12 km) in z Zalega Loga (Davški most) skozi Potok (10 km). S prevala vodita do najbližjih izhodišč za vzpon na vrh Blegoša dve gozdni cesti: zahodna po s. pobočju Blegoša na Murove (3 km), od koder je do Koče na Blegošu 15 min., do vrha pa še 30 min., in južna po v. pobočju na Prvo ravan, od koder je na vrh 30 min. Na Črnem kalu se nam pridruži LPP in skupaj gremo do Koče na Blegošu. Tik pod križiščem je lovska koča, ki je odprta le občasno.

Ob robu križišča je spominska plošča v spomin na bivanje 2. grupe partizanskih odredov na tem območju, preden je julija 1942 odšla na Štajersko.


1.6 km, 1 ura 15 minut Črni kal - Blegoš

Opis:

S Črnega kala gremo nekaj korakov po cesti proti Prvi ravni, potem pa nas kažipot »Blegoš 1 h« usmeri na pot, ki zavije na Blegoš. Po minuti prečkamo cesto na Murove. Pot se vzpenja po smrekovem gozdu na s. pobočju Blegoša. Ponekod se občasno odpre pogled na Ratitovec, Jelovico in Karavanke. Iz smrekovega pridemo v bukov gozd, pot pa s s. pobočja pride na v. strmi greben. Po 30 min. pridemo do prve vojaške utrdbe, kakršnih je na območju Blegoša več. Zgrajene so bile v obdobju Kraljevine Jugoslavije za varovanje bližnje državne meje z Italijo. Pot se še kakšnih 15 min. strmo dviga, potem pa se zravna. Z razgledišča ob poti zagledamo pred seboj travnat vrh Blegoša, desno pod vrhom pa Leskovško planino s planinsko kočo. Od razgledišča naprej gre pot še nekaj časa po ravnem, potem pa se po travnatem pobočju vzpnemo na vrh.

višina: 1562 m Blegoš
Vrh:

BLEGOŠ, 1562 m, je najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. Na j. strani kopastega vrha so planinski pašniki, na s. pa skoraj do vrha sega po večini bukov gozd. Na pašnikih najdemo pomembno alpsko floro, kot so clusijev svišč, črna murka, čašasti sviščevec, pogačica in še številne druge. Z vrha se odpira prelep razgled na vse strani. Proti v. se v bližini zvrstijo Koprivnik, Mladi vrh in Lubnik, naprej pa Polhograjsko hribovje s Toščem ter Posavsko hribovje s Kumom. Na j. strani vidimo del Poljanske doline, nad njo hribe nad Žirmi in Idrijo, na obzorju Snežnik, Javornike in Trnovski gozd. Na z. je v bližini Porezen, potem pa Spodnje Bohinjske gore. Sz. se nad Selško dolino dviga Ratitovec, za njim pa vidimo Julijce s Triglavom. Na s. se nad gorenjsko ravnino dvigajo Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe, v bližini pa sta Dražgoška gora in Jelovica. Na Blegošu še stojijo betonske utrdbe Kraljevine Jugoslavije, ki naj bi varovale dostope iz takratne Italije v Selško in Poljansko dolino. Na vrhu je skrinjica z žigom in vpisno knjigo, panoramska tabla pa nam pomaga pri razgledu.

Območje Blegoša je bilo zelo pomembno med NOB. V gozdovih in vaseh so taborile partizanske enote. V zimi 1941/42 je Cankarjev bataljon na tem območju bojeval več bitk z Nemci. V začetku avgusta 1942 so nemški policisti obkolili Blegoš in napadli partizanske enote; padlo je 11 borcev Poljanske čete, Loška četa in 3. četa Pohorskega odreda 2. grupe odredov pa sta se prebili iz obroča. Sredi julija 1943 je prišla na območje Blegoša 7. udarna brigada Franceta Prešerna ter to in naslednje leto na tem območju in po Gorenjskem bojevala številne bitke z nemškimi enotami. Čez Blegoš je tekla oskrbovalna pot med Gorenjsko in Primorsko.

Prek Blegoša je potekalo več kurirskih poti, tako med kurirskima postajama G-1 v Podlonku nad Selško dolino in G-3 v Martinj Vrhu, G-1 in G-11 v Davči, G-3 in G 11 itd. Delovala je tudi partizanska telefonska povezava, saj se je Vojkova brigada poleti 1944 z Blegoša priključila na več kilometrov oddaljeno telefonsko postajo v Slugovi dolini.


0.8 km, 20 minut Blegoš - Koča na Blegošu

Opis:

Z vrha Blegoša se spustimo po precej strmi razgledni poti, ki se vijuga po sz. pobočju na Leskovško planino s planinsko postojanko.

višina: 1391 m Koča na Blegošu
Planinska postojanka:

Koča stoji na Leskovški planini na zahodni strani blegoškega vrha. Na Blegošu dolgo ni bilo planinske postojanke, čeprav je bila potrebna. Zato je PD Škofja Loka začelo leta 1976 na temeljih pogorele pastirske staje graditi planinsko kočo, ki jo je slovesno odprlo 18. septembra 1977 ob svoji 70-letnici. Koča je sčasoma postala premajhna, zato so jo povečali; zgradili so prizidek in preuredili notranjost. Povečano kočo so odprli 27. junija 1982 ob 75-letnici PD Škofja Loka. Leta 1993 so vključili mobitel.Koča je odprta od začetka junija do konca septembra, maja in oktobra pa ob sobotah, nedeljah in praznikih.V dveh gostinskih prostorih je 120 sedežev, točilni pult; v 4 sobah je 26 postelj, na skupnem ležišču pa 35 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinska prostora ogrevajo s pečmi; tekoča voda, mobitel. Koča je od 4. oktobra 2003 dalje priključena na električno omrežje. Sedaj kočo temeljito obnavljajo.



Opis:

Od koče na Blegošu (1391 m) na preval Špehovše, do kamor seže severni krak blegoške ceste.

višina: 1319 m Preval Špehovše

Ni opisa

Opis:

Najprej gre pot v glavnem po slemenu ali malo pod njim, čez preval Slugov grič, kamor prihaja s poljanske strani steza iz Slugove doline, s selške pa iznad Zale; čez prehod sega Leskovška Davča v obe dolini - Selško in Poljansko.

višina: 1228 m Slugov grič

Ni opisa
1.9 km, 40 minut Slugov grič - Črni vrh

Opis:

Steza se vzpenja skozi gozd in čez senožeti, se spušča v Pretovč (1217 m) in se spet vzdiguje v Črni vrh nad Novaki 1219 m, kjer je malo pod vrhom v nekdanji italijanski vojaški stavbi planinska koča PD Cerkno. Razgled je odprt na Cerkljanjsko in Idrijsko hribovje, Golake in Banjšice. Do koče prihaja cesta iz Cerkna skozi Novake in iz Davče. Od planinskega doma na Črnem vrhu gre LPP na sam vrh in nato zložno navzdol na davško stran po senožetih in pašnikih, poraslih tu in tam z macesni in smrekami. Čez Tuškov in Bičkarjev grič se pot drži ves čas razglednega slemena (bivša jugoslovanko-italijanska meja).

višina: 1287 m Črni vrh

Ni opisa

Opis:

Nato zložno navzdol do razpotja.

višina: 1256 m Črni vrh (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Nadaljujemo na davško stran po senožetih in pašnikih, poraslih tu in tam z macesni in smrekami. Čez Tuškov in Bičkarjev grič se pot drži ves čas razglednega slemena (bivša jugoslovanko-italijanska meja.

višina: 1070 m Pod Prvičem

Parkirišče


5.2 km, 1 ura 50 minut Pod Prvičem - Velbnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1332 m Velbnik

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Velbnik - Medgorje Medrce

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nadaljujemo po stezi na j. stran medgorja proti lovski koči, do katere pridemo z vrha v 30 min. Mimo koče se steza spusti na sedlo Velbnik (1331 m).

višina: 1392 m Medgorje Medrce

Ni opisa
0.9 km, 40 minut Medgorje Medrce - Porezen

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z vrha se spustimo po stezi, ki se po jv. travnatem hrbtu zvijuga na medgorje Medrce (1410 m), vez med Poreznom in Počansko goro. Tja pripelje tudi slaba gozdna cesta iz Gorenjih Novakov in Davče. Na v. strani medgorja so obširni planinski pašniki. Da ne zaidemo na napačno pot, moramo paziti na kažipote. Na levo se odcepi pot v Davčo in naprej na Črni vrh, kamor sta namenjeni E-7 in LPP, na desno pa v Poče in Cerkno, ki ga vidimo v kotlini na j. strani pogorja.

višina: 1629 m Porezen
Vrh:

Porezen (1630 m) je gora nad Baško grapo, Selško dolino in dolino Cerknice; je najvišji vrh Cerkljanskega hribovja. Na jv. strani se nadaljuje v Počanski gori (1259 m), na jz. strani pa stoji Kojca (1303 m). Porezen je grajen iz apnencev in skrilavcev. S. in v. pobočja so gozdnata, j. in z. pa so večinoma pokrita s pašniki in senožetmi. Na Poreznu raste značilno alpsko cvetje, med drugimi lepi jeglič, panonski svišč in alpska možina.

Med obema svetovnima vojnama so Italijani vrh Porezna močno utrdili. Še zdaj so vidni dolgi betonirani podzemni hodniki do utrdb, ki so bile obrnjene proti takratni državni meji. Med NOB so na območju Porezna delovale razne enote NOV, tod so bila tudi osvobojena ozemlja na Cerkljanskem. Med zadnjo veliko sovražnikovo ofenzivo, marca 1945, so Nemci v gosti megli presenetili borce NOV, ki so počivali v utrdbah in podzemnih hodnikih; v boju je padla 36 borcev, 145 pa so jih ujeli in jih vse postrelili v vasi Jesenica pod Kojco. Na vrhu Porezna stoji spomenik v spomin na žrtve te tragedije.

Razgled s Porezna je čudovit. Na v. strani 'le v bližini hribovit svet Davče s samotnimi kmetijami, za njim Škofjeloško hribovje z Blegošem, Polhograjsko hribovje, Ljubljanska kotlina in Posavsko hribovje. Na j. strani vidimo najprej strma pobočja Porezna in Počanske gore nad ozko dolino Zapoške s Počami ter dolino Cerknice s Cerknim, središčem Cerkljanskega, naprej pa Bevkov vrh, Idrijsko hribovje in Trnovski gozd, pogled pa seže do Nanosa in Snežnika. Na jz. je pod nami globoka Zakojška grapa, nad njo se dviga Kojca. Proti z. je ob vznožju Porezna Baška grapa, nad njo vrhovi Tolminskih gora, naprej pa Matajur in če je ozračje čisto, vidimo tudi Furlansko nižino in Dolamite. Na s. se nad Baško grapo dvigajo vrhovi Spodnjih Bohinjskih gora s Koblo, Črno prstjo, Rodico in Voglom, še naprej pa se kaže Krn. Na j. pobočjih nad grapo opazimo vasici Stržišče in Bača pri Podbrdu, za Črno prstjo pa se dviga Triglav. Desno od Koble vidimo Slatnik, Lajnar, Dravh in Ratitovec, na obzorju pa Karavanke in Kamniške Alpe.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Doma Andreja Žvana - Borisa se v 10 min. povzpnemo na vrh Porezna, na katerem je tudi spomenik padlim borcem NOV.

Planinska postojanka:

Dom stoji na severni strani malo pod vrhom Porezna (1630 m). Prvo kočo, ki je stala na vrhu, je zgradila Cerkljanska podružnica SPD in jo odprla 11. avgusta 1907. Leta 1922 je kočo zasedla italijanska obmejna straža; od nje so leta 1945 ostale le ruševine. PD Cerkno je leta 1946 sklenilo, da ne bodo obnovili stare koče, temveč da bodo v planinsko postojanko preuredili italijansko vojašnico tik pod vrhom. Kočo so odprli 14. avgusta 1949. Leta 1974 so kočo poimenovali po narodnem heroju Andreju Žvanu-Borisu (1915-1945), ki je padel v bojih z Nemci na Poreznu 24. marca 1945. Leta 1980 so se lotili obnove in dogradnje. Nad zidanim pritličjem so zgradili leseno drugo etažo, stare prostore pa obnovili. Povečano in posodobljeno postojanko so odprli 14. septembra 1986. Leta 1993 so vključili mobitel. Dom je odprt od začetka junija do sredine septembra. V dveh gostinskih prostorih je 70 sedežev, točilni pult; pri mizah pred domom je 60 sedežev; v 7 sobah je 31 postelj, na skupnem ležišču pa 33 ležišč; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo; v prvem gostinskem prostoru lončena peč; voda kapnica, agregat za elektriko, mobitel. Leta 1998 so na koči montirali tudi fotovoltaični sistem za oskrbo koče z električno energije v okviru akcije ekološka sanacija planinskih koč.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1405 m Porezen (razpotje)

Ni opisa
1.4 km, 20 minut Porezen (razpotje) - Otavnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1303 m Otavnik

Ni opisa
3.4 km, 40 minut Otavnik - Vrh Ravni

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 827 m Vrh Ravni

Ni opisa
1 km, 10 minut Vrh Ravni - Jesenica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 679 m Jesenica

Ni opisa