Išči po točkah

Začetek: Vogel

Konec: Triglavski dom na Kredarici

Razdalja: 30.1 km Čas hoje: 13 ur Zahtevnost: Zahtevna pot Označenost: Ni označeno!

Opis

višina: 1921 m Vogel
Vrh:

Vogel (1922 m) je piramidast vrh v osrčju Spodnjih Bohinjskih gora. Po vrhu je poimenovano tudi širše območje na njegovi s. strani, kjer je turistični center Vogel z žičnicami, vlečnicami in smučarskimi progami. Na robu nad Bohinjsko dolino stoji na Rjavi skali (1540 m) Ski hotel, do katerega je iz doline speljana gondolska žičnica. Na tem mestu je Turistovski klub »Skala« zgradil leta 1934 »Skalaški dom«, ki pa je med 2. svetovno vojno pogorel. V bližini stoji Planinska koča Merjasec na Voglu (telefon 04/ 5768790). Gondolska žičnica precej skrajša pristop na Vogel; od Ski hotela je čez planino Zadnji Vogel 2 h. Če obratuje sedežnica na Visoki Orlov rob (1800 m) pod vrhom Šije, pa je do vrha le še 1 h 30.

Z Vogla je prelep razgled na vse strani. Najlepši je proti s. na Triglav, Komno, Fužinske planine, Pokljuko, vrhove nad Dolino Triglavskih jezer in Karavanke. Na j. sega pogled na Goriško stran, proti v. pa se zvrstijo vrhovi v grebenu Spodnjih Bohinjskih gora do Črne prsti in na z. do Mahavščka.

Na vrhu sta v skrinjici vpisna knjiga in žig! PD Bohinjska Bistrica.


0.2 km, 0 minut Vogel - Vrh Krnic (sedlo)

Opis:

Z vrha zavijemo navzdol po z. grebenu Vogla v bližnje sedelce med Voglom in Vrhom Krnic (1896 m).

višina: 1845 m Vrh Krnic (sedlo)

Ni opisa

Opis:

S sedelca med Voglom in Vrhom Krnic (18966 m) se pot spusti po grušču do razpotja.

višina: 1801 m Vrh Krnic (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1774 m Preval Globoko

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1711 m Preval Globoko (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1429 m Planina Na Kalu

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1329 m Planina Na Kalu (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1088 m Žagarjev graben

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Žagarjev graben - Stene (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1013 m Stene (razpotje)

Ni opisa
1.1 km, 20 minut Stene (razpotje) - Ukanc (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 666 m Ukanc (razpotje)

Ni opisa
1 km, 10 minut Ukanc (razpotje) - Hotel Zlatorog

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 532 m Hotel Zlatorog

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Hotel Zlatorog - Ukanc

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 531 m Ukanc

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Ukanc - HE Savica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 558 m HE Savica

Ni opisa
1.6 km, 40 minut HE Savica - Koča pri Savici

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 670 m Koča pri Savici
Planinska postojanka:

Koča stoji na Kopiščih v zahodnem koncu ledeniške kočne Ukanc. PD Ljubljana-Matica je planinsko postojanko najprej uredilo v Domu Savica, ki ga je leta 1948 vzelo v najem od zasebnika. Leta 1951 so adaptirali nekdanjo starojugoslovansko obmejno stražnico in v njej uredili planinsko kočo. Zaradi bližine slapa Savice je postala tudi pomembna turistična postojanka; zato so jo leta 1970 obnovili in posodobili opremo. Leta 1990 so kočo spet prenovili ter povečali in s tem pridobili nova ležišča. Spomladi 1994 so vključili mobitel. Koča je odprta od začetka junija do konca septembra. V dveh gostinskih prostorih je 70 sedežev, točilni pult; pri mizah pred kočo je 50 sedežev; v dveh spalnicah je 7, na skupnem ležišču pa 27 ležišč; WC, umivalnica, tekoča voda, elektrika, mobitel; gostinska prostora ogrevajo s pečmi.



Opis:

Od koče pri Savici gremo po poti proti slapu, nato takoj čez most in proti Komarči.

višina: 813 m Slap Savice (razpotje)

Ni opisa
1.5 km, 1 ura 20 minut Slap Savice (razpotje) - Črno jezero

Opis:

Dobro označena pot, mestoma zavarovana, nas vodi po strmi poti do Črrnega jezera.

višina: 1327 m Črno jezero
Črno jezero

(1294 m) je sedmo, zadnje med Triglavskimi jezeri. Leži v kotanji ob j. vznožju Stadorja (1688 m) za robom Komarče. Obdano je s smrekovimi gozdovi, ki mu dajejo temno barvo. Jezero je dolgo 150 m, široko 80 m in globoko do 6 m. V njem živi endemična podvrsta alpskega pupka.



Ta odsek nima nobenega opisa.
Planinska postojanka:

Bregarjevo zavetišče na planini Viševnik (1620 m) leži na travnatem prevalu med Pršivcem (1761 m) in strmo Grivo (1757 m); le-ta je v Julijskih Alpah, nad Planino pri Jezeru, v Triglavskem narodnem parku (Fužinarske planine). Zaradi izredne slikovitosti in lepih razgledov sodi Viševnik med naše najlepše planine. Nekdanji pastirski stanovi so v najemu, vendar tega skoraj ne opazimo, saj je planina v veliki meri ohranila nekdanji videz. Ker je v okolici vse polno jam in škrapelj (visokogorski kras), velja hoditi le po nadelanih poteh. Bolj znani sta Majska jama in Brezno pri Gamsovi glavici. Na sami planini je tudi visokogorsko močvirje.

Bregarjevo zavetišče je v nekdanji sirarni. Leta 1982 so razpadajoči objekt vzeli v najem člani tedanjega PD Draga Bregarja - Ljudska pravica in ga leta 1987 prenovljenega dali v uporabo planincem. Postojanka je bila najprej zaprtega tipa, ker ni bilo mogoče nepretrgano dežuranje vso sezono - odpirali so jo le ob sobotah in nedeljah. Leta 1997 pa so začeli dežurati vso poletno sezono in redno sprejemati goste. Za napovedane večje skupine odprejo zavetišče tudi zunaj sezone.

Bregarjevo zavetišče je stalno odprto zadnji teden v juniju, ves julij in avgust ter prvi teden v septembru. V njem dežurajo člani društva PD Draga Bregarja Ljubljana. Strežejo čaj in pijačo. Ležišča: skupna za 12 oseb in 4 v depandansi. Sedeži: 16 v zavetišču in 6 v depandansi, na dvorišču pa 20.

Informacije: v sezoni (od 20. junija do 20. septembra) jih lahko dobite v Bregarjevem zavetišču (031 270 884), za katero skrbi PD Draga Bregarja Ljubljana, Brodarjev trg 5, Ljubljana, ali pri predsedniku društva, Zvonetu Šeretu (041 355 589, 01/546-29-35, e-mail: pddrago.bregar@siol.net).



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1514 m Krištofojca

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1582 m Planina Dedno polje

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1535 m Žagarjeva glava (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1565 m Planina v Lazu

Ni opisa
1 km, 40 minut Planina v Lazu - Lazovški preval

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1778 m Lazovški preval

Ni opisa
2.3 km, 1 ura 20 minut Lazovški preval - Mišeljski preval

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1990 m Mišeljski preval

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1692 m Planina pod Mišelj vrhom

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1701 m Planina Velo polje

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1822 m Vodnikov dom na Velem polju
Planinska postojanka:

Dom stoji na mali terasi ob vznožju zahodnega pobočja Tosca tik nad Velim poljem. Prvo leseno kočo je zgradila Radovljiška podružnica SPD; v spomin na 100-letnico vzpona slovenskega pesnika Valentina Vodnika (1758-1819) na Mali Triglav, 20. avgusta 1795, so jo poimenovali Vodnikova koča; slovesna otvoritev je bila 19. avgusta 1895, kočo pa je upravljalo SPD. Leta 1909 so kočo razdrli, prestavili na današnje mesto, povečali in obili z lesom. Kočo so večkrat popravljali, vendar je počasi propadala. Po 2. svetovni vojni jo je prevzelo PD Bohinj-Srednja vas. Zaradi dotrajanosti koče in vedno večjega obiska so se odločili, da zgradijo novo postojanko. Gradili so jo v letih 1954 do 1958, slovesno pa odprli 31. avgusta 1958; ob otvoritvi so jo preimenovali v Vodnikov dom. Pozneje so dom večkrat popravljali in urejali notranjost, večjo obnovo pa so opravili leta 1986, ko so tudi kamnito fasado obložili s skodlami. Leta 1993 so vključili mobitel. Dom je odprt od sredine junija do konca septembra. V gostinskem prostoru je 50 sedežev; v 8 sobah je 22 postelj, na skupnem ležišču pa 31 ležišč; zimska soba z 10 ležišči; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; tekoča voda, agregat za elektriko, mobitel.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2020 m Konjsko sedlo

Ni opisa
0.9 km, 15 minut Konjsko sedlo - Kalvarija

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2085 m Kalvarija

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2515 m Triglavski dom na Kredarici
Planinska postojanka:

Dom stoji na Kredarici, vzpetini v grebenu med Rjavino in Triglavom. Prvo Triglavsko kočo na Kredarici je na svetu, ki ga je kupil Jakob Aljaž, po njegovi zamisli postavilo SPD; slavnostno so jo odprli 10. avgusta 1896. Skromno kočo so leta 1909 povečali in jo ob otvoritvi, 8. septembra 1909, preimenovali v Triglavski dom na Kredarici. Po 2. svetovni vojni upravlja dom PD Ljubljana-matica, ki je v letih 1953 in 1954 zgradilo velik prizidek in s tem povečalo zmogljivost doma; povečani dom so odprli 8. avgusta 1954. Zaradi vedno večjega obiska dom ni bil več kos svojim nalogam, zato se je PD Ljubljana-matica odločilo za povečavo doma. Z veliko družbeno pomočjo je v poletnih sezonah 1982 in 1983 zgradilo in opremilo velik trinadstropni prizidek in ga funkcionalno povezalo s starim objektom; slovesna otvoritev je bila 17. septembra 1983 v počastitev 90-letnice ustanovitve SPD. Leta 1984 so obnovili še stari dom in s sklepno slovesnostjo 20. oktobra 1984 so bila vsa dela s povečavo in obnovo končana. V prizidku doma je tudi meteorološka postaja. PD Ljubljana-matica si zelo prizadeva izboljšati ekološke probleme na Kredarici. Leta 1992 so montirali prvih 20 sončnih celic, ki spreminjajo sončno v električno energijo. Ta sistem so z leti močno povečali, leta 1998 pa so ga dopolnili še z vetrnim generatorjem. Leta 1994 so zgradili zunanje suho stranišče, ki zaradi slabe izvedbe projekta ne deluje dobro. Leta 1992 so vključili mobitel, sedaj pa ima dom normalno telefonsko povezavo. Dom je odprt vse leto; redno je oskrbovan od konca junija do konca septembra, ob drugem času pa postrežejo meteorologi in omogočijo prenočevanje. V petih gostinskih prostorih je 300 sedežev, dva točilna pulta; v 30 sobah je 140 postelj, na 8 skupnih ležiščih pa 160 ležišč; WC in umivalnice z mrzlo vodo v vseh nadstropjih; v jedilnici kmečka peč; voda kapnica, agregat za elektriko, mobitel.