Išči po točkah

Začetek: Kamnik

Konec: Bohinjska vratca

Razdalja: 107.2 km Čas hoje: 35 ur 40 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 377 m Kamnik

Ni opisa
5.3 km, 1 ura 30 minut Kamnik - Stahovica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 434 m Kregarjevo

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 446 m Kregarjevo (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 634 m Slevo

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Slevo - Reber (kamnolom)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 672 m Reber (kamnolom)

Ni opisa
0.6 km, 20 minut Reber (kamnolom) - Reber

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 783 m Reber

Ni opisa
1.9 km, 1 ura Reber - Planina Osredek

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1099 m Planina Osredek

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1212 m Planina Osredek (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1535 m Koprivnica (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1499 m Kriška planina

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1684 m Dom na Krvavcu
Planinska postojanka:

Foto: Žiga



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1498 m Planinski dom na Gospincu
Planinska postojanka:

Dom stoji ob robu planote na južnem pobočju Krvavca, tik nad gozdno mejo, kjer je v bližini zgornja postaja gondolske žičnice Krvavec; ta planota se imenuje Gospinc. Prvi planinski dom na Krvavcu je tam, kjer je zdaj gostinski objekt Dom na Krvavcu, zgradilo SPD in ga odprlo 6. septembra 1925. Od leta 1945 naprej ga je upravljalo PD Kranj, ki ga je leta 1958 razširilo in posodobilo. Po razvoju Krvavca v zimski turistični center je dom prevzelo Planinsko-gostinsko podjetje Kranj, PD Kranj pa je leta 1977 povečalo in preuredilo leta 1959 zgrajeno planinsko zavetišče na Gospincu. Povečani in preurejeni, pravzaprav na novo zgrajeni dom so slovesno odprli 26. novembra 1977. V letu 1999 so dom temeljito prenovili in priključili na centralno čistilno napravo na Krvavcu. Planinski dom je stalno odprt.V treh gostinskih prostorih je 140 sedežev, točilni pult; v 7 sobah je 40 postelj, na skupnem ležišču pa 13 ležišč; WC, umivalnici in prhi s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 933 m Sedlo Davovec

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 697 m Zgornja Štefanja vas

Ni opisa
5.1 km, 1 ura 20 minut Zgornja Štefanja vas - Tupaliče

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 464 m Tupaliče

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Tupaliče - Hrib

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 458 m Hrib

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Hrib - Preddvor

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 481 m Preddvor

Ni opisa
3.5 km, 1 ura Preddvor - Bašelj

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 549 m Bašelj

Ni opisa
3.2 km, 50 minut Bašelj - Trstenik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 509 m Trstenik

Ni opisa
2.3 km, 30 minut Trstenik - Goriče

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 471 m Goriče

Ni opisa
1.9 km, 30 minut Goriče - Golnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 473 m Golnik

Ni opisa
3.3 km, 1 ura Golnik - Križe

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 512 m Križe

Ni opisa
1.7 km, 30 minut Križe - Bistrica pri Tržiču

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 522 m Bistrica pri Tržiču

Cerkev sv. Jurija je stala že leta 1421, v njej sta pomembna poznogotski prezbiterij in poslikani gotski leseni strop. Razvaline Hudega gradu so ostanki gradu, katerega lastniki so bili v 12. in 13. stol. Gutenbergi, od leta 1444 pa grofje Lambergi. Tu se je rodil Žiga Lamberg (ok. 1415-1488), prvi ljubljanski škof. Grad so razrušili Turki leta 1472 ali 1484, leta 1511 pa ga je prizadel še potres. V 17. stol. je popolnoma propadel.


1.1 km, 20 minut Bistrica pri Tržiču - Tržič

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 514 m Tržič

Tržič, 515 m, 3.920 preb., industrijsko mesto ob sotočju Tržiške Bistrice in Mošenika v ozki dolini med Kriško goro in Dobrčo ob prehodu iz gorskega sveta na gorenjsko ravnino. Ker je bilo v ozki dolini premalo prostora, se je mesto v zadnjih dvajsetih letih razširilo proti jz. na teraso nad desnim bregom Tržiške Bistrice; novo naselje imenujejo Bistrica. Osrednji del starega mesta je stisnjen med Tržiško Bistrico in pobočjem na z. strani, po katerem je speljana nova cesta proti Ljubelju; središče novega naselja Bistrica je pri trgovskem centru »Deteljica«. Po dolini je že v rimskih časih in v srednjem veku peljala stara tovorna pot čez Ljubelj, ki so jo v letih 1560 - 1575 razširili v cesto. Cesta in obilo vode so omogočili razvoj raznih obrti, najprej fužinarske, potem usnjarske, čevljarske in tkalske. Kraj se prvič omenja leta 1320; leta 1492 pa je dobil trške pravice, ko se je začela razvijati tudi trgovina. Najstarejši del Tržiča je bil na levem bregu Tržiške Bistrice okoli župne cerkve in na klancu pod njo; po požaru leta 1689 se je začel širiti tudi na desni breg. Leta 1811 je trg prizadel katastrofalen požar, ko so razen enega pogorela vsa poslopja. Zgradili so nov Tržič, ki se je postopoma spreminjal iz obrtnega v industrijsko središče. Na desnem bregu Tržiške Bistrice je mesto ohranilo podobo, kakršno je dobilo po požaru. Leta 1926 je postal Tržič mesto. Danes je v njem več pomembnih tovarn: tovarna obutve Peko, Bombažna predilnica in tkalnica, Tovarna kos in srpov, podjetje za elektroniko Mikro, itd. Tržič je sedež občine, v mestu je več trgovin in gostišč, galerija, pošta, banka, sedež Planinskega društva (Balos št. 4) ter raznih organizacij in društev. Tržič ima zelo dobre avtobusne zveze z Ljubljano in Kranjem.

V mestu si velja ogledati stari mestni jedri na levem in desnem bregu Tržiške Bistrice, župno Marijino cerkev z gotskim portalom, slikami L. Layerja, M. Langusa, J. Mežana in N. Pirnata ter s križevim potom Jurija Šubica, tržiški muzej v Kajži z bogato čevljarsko zbirko, galerijo in znamenito Kurnikovo hišo s spominsko sobo ljudsko pesnika Vojteha Kurnika in etnografsko razstavo.


18.2 km, 5 ur Tržič - Kropa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 526 m Kropa

Ni opisa
1.2 km, 50 minut Kropa - Špik (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 832 m Špik (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
Planinska postojanka:

Foto: Avtor



Opis:

Z Vodiške planine do Soriške planine bomo ves čas hodili po cestah. Bližnjic ni. Ne oddaljujmo se od markirane poti, saj se sredi obsežnih gozdov lahko izgubimo.

Od Partizanskega doma gremo po gozdni cesti najprej zložno navzdol do 2 km oddaljenega razpotja: desna cesta pelje v Lipnico in Radovljico, TV pa nadaljuje po levi proti Rovtarici. Po pol km se levo odcepi gozdna cesta na Mošenjsko planino, nas pa desna vodi po precej ravni gozdni planoti do 2 km oddaljenega razpotja; po levi bi prišli na planino Martinček, kjer je naselje za gozdne delavce, mi pa gremo po desni.


Ni opisa

Opis:

Pot se zložno spušča po s. strani Dovskega vrha (1322 m). Po nekaj več kot 3 km se na desno odcepi gozdna cesta proti Ledeni dolini, naša pot pa gre po levi. Po nekaj manj kot kilometru smo na novem razpotju: desno se odcepi gozdna cesta pod Črni vrh, TV pa gre po levi, boljši cesti zložno navzdol. Na desni strani se odpre pogled na Pokljuko in Julijce. Še nekaj več kot pol kilometra je do razpotja tik nad Selško planino. Leva gozdna cesta pelje na Radovljiško in Mošenjsko planino, desna s TV pa na Rovtarico. Na desni strani ceste je obsežna Selška planina s planšarskim naseljem. Ob cesti je spomenik padlim borcem NOV, na njem pa piše:

»Ta kraj je s svojo krvjo posvetilo
17 borcev Prešernove brigade,
ki so 19. 6. 1944 padli v boju z Nemci.
Šli ste za klicem domovine
in hrabro zrli smrti v oči,
kakor v rodni dom ste hiteli v planine,
mrtvim planine postale so dom za vse dni.«

Od spomenika se cesta precej spušča proti Rovtarici. Po nekaj manj kot kilometru se desno odcepi gozdna cesta v Gladko dolino in do počitniškega doma Goričane, naša pot pa gre naravnost navzdol. Še pol kilometra in že smo na Rovtarici. Od Partizanskega doma je 2 h 30 min.

Rovtarica, 1100 m, je prostrana planina z gozdarskim naseljem in pomembnim cestnim križiščem. Na cestnih kažipotih beremo, da je do Škofje Loke 28 km, v Bohinjsko Bistrico 15 km in na Vodiško planino 11 km.

Z Rovtarice nadaljuje TV po regionalni cesti proti Bohinjski Bistrici. Po pol kilometra se levo odcepi gozdna cesta proti Ratitovcu. Nadaljujemo ves čas po regionalni cesti, ki se zložno spušča proti Bitenjski planini s planšarskim naseljem na desni strani nekoliko pod cesto; z Rovtarice do odcepa ceste na planino je 7 km.

višina: 921 m Bitenjska planina

Ni opisa

Opis:

Še kilometer je po asfaltirani cesti do pomembnega razpotja regionalnih cest (910 m) nad planino Vresje. Desna asfaltirana cesta gre navzdol v Bohinjsko Bistrico (8 km), leva asfaltirana pa navzgor na Bohinjsko sedlo (5 km) ter naprej v Sorico in na Petrovo Brdo.


Ni opisa
4.7 km, 1 ura 10 minut Bitenjska planina (razpotje) - Nemški Rovt

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 668 m Nemški Rovt

Ni opisa
3.5 km, 50 minut Nemški Rovt - Bohinjska Bistrica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 513 m Bohinjska Bistrica

Ni opisa
1.5 km, 30 minut Bohinjska Bistrica - Brod

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 508 m Brod

Ni opisa
2.1 km, 1 ura 10 minut Brod - Široka polica

Opis:

Na praznični dan v petek, smo se povzpeli na Rudnico (946 m) po Ivanovi poti do zelenih Senožeti, kamor kmalu prispemo, ta so že obsijana in opaziti je povsod po travniku prebujanje pomladi. Strmo vzpenjanje proti gori na prvem delu poti se kmalu spremeni v bolj položno in prijetnejše nadaljevanje sončnega pobočja nad vasjo Brod. Neizbrisan pečat so Rudnici dali davni ledeniki, ki so obtesali pobočja. Marsikje se poganjajo čez krošnje vrtoglavi prepadi, le zahodna, fužinarska stan je položna.

V nadaljevanju poti obiščemo še naravno brezno ob stezi, kjer je nekoč stala koča, ki so jo uporabljali takratni domačini - rudarji za pridobivanje rude na gori. Mimo lične drevesne kapelice se teren zravna in kmalu dosežemo razgledni vrh s klopco. Prehod preko zložnega slemena do vrha je mozaik zaokrožen in prelepi alpski kot nam ni več neznanka. Številne poti so vedno prehojene, saj je Rudnica zelo obiskana gora v vseh letnih časih. Stare rudarske poti je že preraslo grmovje, kot opomnik na rudarske dejavnosti je oster in izpostavljen kamniti zob, ki ga je opaziti južno pod Široko polico, pod njim je vodila stara rudarska pot, vez Rudnice z dolino.

višina: 898 m Široka polica

Ni opisa
1.6 km, 30 minut Široka polica - Za laze

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 585 m Za laze

Ni opisa
0.8 km, 10 minut Za laze - Stara Fužina

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 550 m Stara Fužina

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 577 m Hudičev most

Ni opisa
1.5 km, 30 minut Hudičev most - Obla gorica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 637 m Obla gorica

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 692 m Planinska koča na Vojah
Planinska postojanka:

Koča stoji ob robu gozda na začetku ledeniške doline Voje, po kateri teče rečica Mostnica. Tu se začenjajo travniki, kjer pasejo živino, na njih so vse do zatrepa pod pobočjem Tosca stanovi, nekatere so preuredili v počitniške hišice. Kočo je zgradilo PD Bohinj-Srednja vas ob pomoči delovnih organizacij iz Bohinja, Kranja, Ljubljane in od drugod. Slovesno so jo odprli 22. julija 1982 in jo v spomin na Bohinjske prvoborce, ki so v drugi polovici leta 1941 dvignili vstajo v Bohinjskem kotu, poimenovali v Planinsko kočo Bohinjskih prvoborcev. Spomladi 1994 so koči dali ime, ki ga uporabljajo obiskovalci. Koča je odprta od začetka junija do konca septembra ter ob prvomajskih praznikih. V gostinskem prostoru je 70 sedežev, točilni pult; v 5 sobah je 16 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 24 ležišč; 2 WC, umivalnici in prhi z mrzlo vodo; v gostinskem prostoru kmečka peč; tekoča voda, agregat za elektriko.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 677 m Voje

Ni opisa
6.6 km, 4 ure Voje - Na Zagonu

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1822 m Na Zagonu

Ni opisa

Opis:

Orientacijsko zahtevna tura.

višina: 1822 m Vodnikov dom na Velem polju
Planinska postojanka:

Dom stoji na mali terasi ob vznožju zahodnega pobočja Tosca tik nad Velim poljem. Prvo leseno kočo je zgradila Radovljiška podružnica SPD; v spomin na 100-letnico vzpona slovenskega pesnika Valentina Vodnika (1758-1819) na Mali Triglav, 20. avgusta 1795, so jo poimenovali Vodnikova koča; slovesna otvoritev je bila 19. avgusta 1895, kočo pa je upravljalo SPD. Leta 1909 so kočo razdrli, prestavili na današnje mesto, povečali in obili z lesom. Kočo so večkrat popravljali, vendar je počasi propadala. Po 2. svetovni vojni jo je prevzelo PD Bohinj-Srednja vas. Zaradi dotrajanosti koče in vedno večjega obiska so se odločili, da zgradijo novo postojanko. Gradili so jo v letih 1954 do 1958, slovesno pa odprli 31. avgusta 1958; ob otvoritvi so jo preimenovali v Vodnikov dom. Pozneje so dom večkrat popravljali in urejali notranjost, večjo obnovo pa so opravili leta 1986, ko so tudi kamnito fasado obložili s skodlami. Leta 1993 so vključili mobitel. Dom je odprt od sredine junija do konca septembra. V gostinskem prostoru je 50 sedežev; v 8 sobah je 22 postelj, na skupnem ležišču pa 31 ležišč; zimska soba z 10 ležišči; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; tekoča voda, agregat za elektriko, mobitel.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1973 m Bohinjska vratca

Ni opisa