Išči po točkah

Začetek: Ivančna Gorica

Konec: Domžale

Razdalja: 46.7 km Čas hoje: 14 ur 20 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 329 m Ivančna Gorica

Ni opisa
5.9 km, 1 ura 40 minut Ivančna Gorica - Višnja Gora

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 357 m Višnja Gora

VIŠNJA GORA, 384 m, 668 preb. Starodavno mestece leži na podolgovatem pomolu pod Starim gradom (508 m), novejši del naselja pa leži ob vznožju pomola ob potoku Višnjica in na s. strani avtomobilske ceste Ljubljana–Novo mesto. Kraj je bil naseljen že v daljni preteklosti. Na Starem gradu je bilo keltsko in rimsko taborišče, mimo je peljala rimska cesta Emona–Neviodunum. V srednjem veku je bil predhodnik Višnje Gore Stari trg; naselje je bilo v dolini in je bilo omenjeno že v 12. stol. Že leta 1294 je imel trg svojega sodnika, deželno sodišče pa je bilo prvič omenjeno leta 1308. Tržani so se zaradi grožnje turških vpadov v drugi polovici 15. stol. preselili na pomol nad dolino in tam je nastala Višnja Gora. Leta 1478 je bila razglašena za mesto, potem pa so okoli nje zgradili obzidje. Višnja Gora je postala pomembna vojaška postojanka. V mestu sta se razvili trgovina in obrt. Obrtniki so se združevali v cehe, najstarejšega so leta 1512 ustanovili kovači in nožarji. Prva šola je bila ustanovljena že leta 1554.

Na Starem gradu nad mestom so razvaline višnjegorskega gradu, ki ga je v prvi polovici 11. stol. zgradila domača plemiška družina Breže - Seliška. Iz tega rodu je izšel rod višnjegorskih gospodov, ki so leta 1136 omenjeni kot ustanovitelji stiškega samostana, leta 1154 pa kot lastniki Višnjegorskega gradu. Najbolj znana sta Žiga Višnjegorski, ki je leta 1529 pogumno branil Dunaj pred Turki, in Friderik Višnjegorski, ki je leta 1575 pri Budačkem padel skupaj s Herbertom Turjaškim v bitki s Turki. Ti so njuni glavi zmagoslavno nosili v sprevodu po Carigradu. V 16. stol. je postala Višnja Gora pomembna poštna postaja med Ljubljano in Karlovcem; to je bila vse do leta 1894, ko je bila zgrajena železniška proga. Leta 1666 so grad in posestva postala last turjaških grofov, leta 1778 pa so v dolini sezidali nov dvorec, v katerem je zdaj vzgojnoizobraževalni zavod.

Simbol mesta je na verigo priklenjen polž. O njem pripovedujejo veliko šaljivih zgodb. Legenda pa pravi, da je v srednjem veku neka bogata Benečanka podarila višnjegorskemu gospodu v zahvalo, ker ji je rešil sina, veliko zlato in z dragulji okrašeno polževo lupino.
Župnijska cerkev sv. Tilna stoji na pokopališču tik nad avtomobilsko cesto. Prvič je bila omenjena leta 1450; v 17. stol. je bila predelana v baročnem slogu. Oltarne slike so delo slikarjev Gašperja Götzla in Mateja Langusa. Podružnična cerkev sv. Ane v poznogotskem slogu je bila zgrajena po preselitvi naselja na pomol leta 1478, leta 1703 pa so jo povečali in obokali. Na Mestnem trgu je lep vodnjak s kipom J. V. Valvasorja.

Nemci so Višnjo Goro bombardirali 22. septembra 1943, ko so začeli veliko ofenzivo na osvobojeno ozemlje. Partizani so konec oktobra 1943 požgali šolo in sodišče, da bi tako onemogočili naselitev nemških vojakov. Spomenik na Mestnem trgu spominja na padle borce in žrtve fašizma.

Višnja Gora zdaj nima več takega pomena, kot ga je imela nekdaj. Tudi ni več mesto, ostalo pa je krajevno središče za bližnje vasi. V njej so osnovna šola, pošta, več trgovin in gostiln ter nekaj obrtnih delavnic in manjših podjetij. Precej ljudi je zaposlenih v Ljubljani.

V Višnji Gori je 37 let živel pripovednik Janez Cigler (1792–1869), znan po tem, da je leta 1836 napisal prvo slovensko povest Sreča v nesreči. Njegov nagrobnik je vzidan v zunanjo steno župnijske cerkve.


0.6 km, 10 minut Višnja Gora - Sv. Tilen

Opis:

Na križišču v bližini ŽP Višnja Gora nadaljujemo TV po cesti v Ivančno Gorico do bližnjega razpotja, tam pa gremo levo čez železniško progo in skozi podhod avtomobilske ceste v Žabjek, novi del Višnje Gore pri župnijski cerkvi.

višina: 367 m Sv. Tilen

Ni opisa
4.8 km, 1 ura 50 minut Sv. Tilen - Kraje (razpotje)

Opis:

Po cesti v Leskovec, ki je hkrati glavna ulica skozi naselje, gremo zložno do hiše Žabjek 15; tam zapustimo cesto in zavijemo po dovozni cesti desno navzgor proti hiši in telefonskemu drogu. Pred to hišo steza zavije strmo navzgor proti gozdu, tam pa preide v kolovoz, ki se strmo vzpenja po j. pobočju Gradišča (706 m). Prečkamo asfaltirano cesto, potem pa se spet strmo vzpenjamo po gozdu do asfaltirane ceste proti Leskovcu. Od križišča pri ŽP je 25 min. Levo pod nami je dolina Višnjice z avtomobilsko cesto proti Ljubljani, naša cesta pa se v 15 min. zložno vzpne na Vrh pri Višnji Gori, 552 m, 76 preb., v gručasto vas na j. pobočju Gradišča. Skozi vas pridemo na ovinek z razpotjem: leva cesta pelje v Gorenje Brezovo, desna asfaltirana v Leskovec. Hojo po cesti, ki se zelo zložno vzpenja po zakraseli Leskovški planoti, nam krajšajo lepi razgledi vse do Gorjancev na jv. strani. Po 15 min. je na levi velik lovski dom LD Višnja Gora. Na planoti je več travnikov in manj njiv; 10 min. od lovskega doma se levo odcepi cesta v Gorenje Brezovo, ki ga vidimo v bližini, desna pa na Sela. Planota nenadoma spremeni videz; več je travnikov in njiv, pa tudi hiš. Na sz. strani se v bližini dviga gozdnat Kucelj (748 m), na v. strani ceste pa travnata Škrjanščica (722 m). Kmalu pridemo v Leskovec, 665 m, 94 preb. Iz Višnje Gore je 1 h 15. Gručasto naselje stoji na zakraseli Leskovški planoti. Plitva zemlja ne daje dobrih možnosti za kmetovanje, najbolj je razvita živinoreja. V vasi stoji barokizirana podružnična cerkev sv. Ožbalta; na lesenem stropu z letnico 1633 so ornamenti in figuralne podobe Adama in Eve, križanja ter drugih svetopisemskih prizorov.

V Leskovcu zavijemo pri kapelici levo med hišami in nadaljujemo pot po cesti v Veliko Trebeljevo. Od vasi naprej je cesta makadamska. Čez polje pripelje v gozd in do kažipotov, ki povedo, da je tam odcep na Kucelj, na katerega zavije Grosupeljska pot, naši TV pa se do Janč priključita E-6 in Ljubljanska mladinska pot; iz Leskovca do kažipotov je 15 min.

višina: 686 m Kraje (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Precej ravna cesta pelje naprej po hrbtu med povirjema Velikega potoka na z. in Stiškega potoka na v. strani. Po 15 min. smo na razpotju.

višina: 669 m Brdo (razpotje)

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Brdo (razpotje) - Kopance

Opis:

Desna cesta pelje na Obolno, po levi pa gremo le kratek čas do odcepa, na katerem nas markacije usmerijo desno na gozdno pot.

višina: 684 m Kopance

Ni opisa
1.6 km, 40 minut Kopance - Veliko Trebeljevo

Opis:

Sprva ravna pot se pozneje zložno zvija navzdol po s. gozdnatem pobočju hriba Kopance (684 m) vse do bližine Velikega Trebeljevega, kjer spet pridemo na cesto, ki smo jo prej zapustili. Iz Leskovca je 60 min.

višina: 555 m Veliko Trebeljevo

VELIKO TREBELJEVO, 556 m, 77 preb. Gručasta vas leži na razvodnem slemenu med potokoma Besnica na z. in Reka na v. strani slemena. V bližini vasi, po njeni s. strani, je speljana regionalna cesta, ki prek Trebeljevega povezuje Litijo s Šmartnim pri Litiji, po dolini Besnice pa tudi z Ljubljano; do Litije je 12 km, do Ljubljane pa 20 km. Kraj je bil prvič omenjen že leta 1145. Vas je nekoč pripadala stiškemu samostanu, ta pa je zgradil tudi cerkev sv. Križa. Na zvoniku je letnica 1698, to pa je verjetno tudi leto postavitve cerkve. Kraj se razvija v privlačno turistično točko in je izhodišče za prijetne izlete. Na pobočju nad vasjo je urejeno smučišče, v okolici pa je precej počitniških hišic. Območje Trebeljevega je znano po nasadih vrtnih jagod.



Opis:

V Velikem Trebeljevem se nam pridruži Papirniška pot (Vevška pot), s katero gremo skupaj do Pečarja nad dolino Besnice. Od Cenkarjeve domačije gremo nekaj korakov do regionalne ceste Ljubljana–Litija in po njej proti Litiji; po nekaj minutah se najprej levo odcepi cesta v Malo Trebeljevo, pri transformatorju pa še druga s TV. Usmeri se zložno navzgor mimo okrepčevalnice in skozi veliko naselje počitniških hišic. Z vrha vzpetine zagledamo cesto, ki povezuje Prežganje s cesto Ljubljana–Litija, in cerkev na Prežganju. Spustimo se do asfaltirane ceste ter se po njej zložno vzpnemo na Prežganje. Ob cesti so že hiše tega naselja. S ceste se odpira lep pogled na Posavsko hribovje s Kumom. Po 30 min. smo pri šoli in trgovini na Prežganju.

višina: 630 m Prežganje

PREŽGANJE, 590 m, 120 preb. Razloženo naselje leži na prisojnem pobočju slemena in kopastega hriba, ki je razvodje med potokoma Reka na s. in Besnica na j. strani. Naselje obsega dve skupini hiš. Večje jedro je ob stranski cesti iz Zgornje Besnice na Prežganje, manjše pa ob lokalni cesti iz Trebeljevega, tik pod vrhom hriba. Župnijska cerkev sv. Marjete stoji na razglednem vrhu (657 m). Zgrajena je bila leta 1757, leta 1874 pa so jo povečali. Šolsko poslopje so postavili leta 1889; med NOB je bilo poškodovano, vendar so ga po vojni obnovili. Zdaj je v njem podružnična šola. V bližini šole je tudi trgovina. Na Prežganju so hudi boji divjali leta 1943 in 1944, ko so partizani napadli nemško postojanko v šoli in prosvetnem domu.



Opis:

Od šole nadaljujemo TV po lokalni cesti proti Tujemu Grmu in Jančam. Cesta se zložno spušča v smeri proti sz., po pobočju nad povirjem potoka Pirnik, sicer pritoka Besnice. Po 15 min. se desno odcepi cesta v zaselek Brezova Ravan. Le-to sodi v naselje Volavlje, 600 m, 150 preb., ki ga vidimo na prisojnem pobočju v bližini. Vas so 4. avgusta 1944 požgali Nemci. Pred vasjo začasno zapustimo cesto, ki naredi velik ovinek skozi vas. Steza se vzpne na pobočje desno nad cesto. Najprej nam pomaga nekaj stopnic, potem pa pridemo po travniku na novo cesto na s. strani Brezovega brda (682 m) in po njej mimo počitniških hiš do ceste, ki smo jo prej zapustili.

višina: 686 m Brezovo brdo

Ni opisa

Opis:

Sprva precej ravna cesta pelje po razvodnem slemenu med povirjema potokov Mala Reka na s. in Zahujka na j. strani. Na hribu pred seboj vidimo cerkev na Jančah, na slemenu nad Malo Reko Veliko Štango s cerkvijo sv. Antona, na slemenu nad Zahujko pa Gabrje pri Jančah. Kmalu se cesta zložno spusti na preval s križiščem cest in transformatorjem. Cesta naravnost pelje skozi Tuji Grm na Janče. Po njej gremo le nekaj korakov, potem pa zavijemo levo po stezi ob grmovju zložno navkreber v gozd. Lepa gozdna pot se zvije po gozdu, bogatem s kostanji, doseže odprto pobočje pod Jančami in se vzpne proti cerkvi, pri kateri pridemo na cesto. Le še nekaj korakov je do planinskega doma, h kateremu nas usmeri kažipot.

višina: 790 m Planinski dom na Jančah
Planinska postojanka:

Dom stoji na kopastem Janškem hribu, najvišjem vrhu Janškega hribovja, na katerem je pri bližnji cerkvi tudi jedro razložene vasice enakega imena. Leta 1953 je PD Litija odprlo v domačiji pri Mahkovcu planinsko zavetišče, ki ga je leta 1954 premestilo v sosednjo domačijo pri Galetu. Medtem so začeli postopoma graditi planinski dom, v katerem so najprej, 1. maja 1957, odprli zavetišče, 11. oktobra 1959 pa celotni dom. Takrat je dom dobil sedanje ime v spomin na boje II. grupe odredov z Nemci na tem območju leta 1942. Dom so večkrat obnavljali in posodabljali; leta 1982 so napeljali telefon, leta 1988 pa so zgradili velik zbiralnik za vodo kapnico. Dom je stalno odprt, obratovalni čas od 8. do 22. ure. V dveh gostinskih prostorih je 80 sedežev, pri mizah pred domom pa 150, točilnica; v 6 sobah je 21 postelj, na skupnem ležišču pa 25 ležišč; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, voda kapnica, elektrika, telefon.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na Jančah je cerkev, ki se sicer že od daleč delno vidi. Desno od cerkve je Planinski dom, pred njim je tabla.

višina: 750 m Janška voda (razpotje)

Ni opisa
5.9 km, 1 ura 20 minut Janška voda (razpotje) - Laze pri Dolskem

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 263 m Laze pri Dolskem

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Laze pri Dolskem - Dolsko

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 265 m Dolsko

Ni opisa
3.4 km, 1 ura 20 minut Dolsko - Vrh pri Dolskem

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 532 m Vrh pri Dolskem

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 712 m Murovica (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 736 m Murovica

Ni opisa
8.7 km, 2 uri 20 minut Murovica - Tabor

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 375 m Tabor

Ni opisa
0.8 km, 20 minut Tabor - Veliki vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 418 m Veliki vrh

Ni opisa
3.9 km, 1 ura Veliki vrh - Domžale

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 298 m Domžale

Ni opisa