Išči po točkah

Začetek: Knežja Njiva

Konec: Rodica

Razdalja: 111.5 km Čas hoje: 34 ur 40 minut Zahtevnost: Zahtevna pot Označenost: Ni označeno!

Opis

višina: 701 m Knežja Njiva

Ni opisa
1.1 km, 10 minut Knežja Njiva - Markovec

Opis:

Tam sem moral kreniti po asfaltni cesti levo v Markovec. Prenočišca v Starem trgu namreč ni! In sem lepo večerjal in prespal v gostišcu Mlakar.

Zvečer so mi ob pivu v gostišču Mlakar povedali, da je razlog, da ni prenočišč v Starem trgu v tem, da lesna tovarna v Starem trgu zaposluje cel kup "gastarbajterjev", ki so ti zasedli vse možne sobe.

Na gostišču je ob vhodu tabla, ki izvira iz časa, ko je oče lastnika imel gostilno v Kozarišču (to je ob gradu Snežnik). In ko je zgradil novo gostišče, je pač tablo vzel s sabo. Ko sem v Starem trgu preverjal glede žiga, so vsi gledali z začudenjem, ker se tudi starejši ljudje ne spomnijo hotela Turist (ki je omenjen v knjižici).

višina: 582 m Markovec

Ni opisa

Opis:

Iz Vrhnike v Stari trg pri Ložu je 3 km po asfaltirani cesti. Po 15 min. pridemo v obcestno naselje Markovec, 585 m, 205 preb., na j. strani Markovega hriba (776 m).

višina: 581 m Stari trg pri Ložu

STARI TRG PRI LOŽU, 580 m, 838 preb., je prometno, gospodarsko in kulturno središče Loške doline, najvišjega kraškega polja v porečju vzhodnega kraka Ljubljanice. Nad gručastim naseljem se dviga vzpetina Ulaka (683 m), na kateri je stalo prazgodovinsko gradišče, našli pa so tudi sledove poselitve iz rimske dobe. Skozi naselje teče potok Brežiček, ki se jv. od naselja izliva v Veliki Obrh. Kraj je bil prvič omenjen kot trg leta 1237, leta 1348 pa so trške pravice prenesli v sosednji Lož. Stari trg je s tem izgubil pomen. Zelo se je razvil po 2. svet. vojni, ko je spet postal središčno naselje v dolini. Z novim stanovanjskim naseljem ob cesti proti Ložu se je že skoraj spojil s tem krajem. Le majhno število prebivalcev se še ukvarja s kmetijstvom, večina je zaposlenih v domačem kraju ter v Ložu in Cerknici. Od 1. januarja 1995 je v Starem trgu spet sedež samostojne občine Loška dolina. To je bila sicer tudi do leta 1961, tedaj pa so jo priključili občini Cerknica. Pomembna industrijska obrata sta SVEA lesna industrija in Kovinoplastika Lož. V Starem trgu imajo zdravstveni dom, lekarno, pošto, poslovalnico Nove Ljubljanske banke, osnovno šolo, gozdni obrat Snežnik, samopostrežno in več drugih trgovin, nekaj gostinskih lokalov ter manjših podjetij in obrtnih delavnic. Župnijska cerkev sv. Jurija je bila zgrajena sredi 12. stol. v romanskem slogu; pozneje so jo obokali in večkrat prezidali. Zdajšnja stavba je barokizirana triladijska bazilika s samostojnim zvonikom.

Aprila 1941 so Loško dolino zasedli Italijani. Zavedni Slovenci so se kmalu po zasedbi vključili v narodnoosvobodilno gibanje. Ustanovili so Loško četo in ta je že jeseni 1941 izvajala akcije na območju Loške doline. V začetku maja 1942 so borci Notranjskega odreda skupaj z narodno zaščito izvedli obsežno akcijo za osvoboditev Loške doline. Italijanska posadka se je 11. maja iz Starega trga umaknila v Cerknico. Italijani so ob podpori tankov 16. maja vdrli v Stari trg, pobili 11 pripadnikov narodne zaščite in požgali več hiš. Naslednji dan so se umaknili iz Loške doline, tako da je bila potem več kot dva meseca svobodna. Oblast so prevzeli odbori OF in jo zadržali do konca julija. Med mesec dni trajajočo ofenzivo so Italijani konec julija 1942 zasedli Loško dolino; tedaj so požgali večino vasi, veliko ljudi pa pobili ali odgnali v internacijo. Na Ulaki so 1. avgusta ustrelili 30 mož in fantov iz Starega trga in Loža. Po italijanski kapitulaciji so želeli jeseni 1943 z veliko ofenzivo na Notranjskem uničiti partizanske enote tudi Nemci. Zasedli so Loško dolino, vendar se je narodnoosvobodilno gibanje še naprej krepilo. Enote 7. korpusa NOV so poleti 1944 izvedle ofenzivo proti nemškemu okupatorju in njegovim domačim sodelavcem ter osvobodile celotno Loško dolino. V šolskem letu 1944/45 je v Starem trgu delovala partizanska gimnazija z dvema razredoma, v katerih je bilo 56 dijakov. Na NOB spominja veličasten spomenik na Ulaki – to je pravzaprav grobnica 419 borcev NOV in žrtev fašizma iz Loške doline.

Tudi kurirska postaja TV-18 s sedežem na območju pošte Stari trg pri Ložu ima svoj pomnik. Delavci Ptt-podjetja Ljubljana so 4. julija 1984 v Starem trgu odprli novo poštno poslopje, na njegovem pročelju pa so v spomin na kurirsko postajo in na padle kurirje namestili oznako postaje TV-18 in spominsko ploščo padlim kurirjem. Spominska plošča je tudi v notranjosti pošte, v prostoru za stranke, ob njej pa je pod umetniško sliko kurirja tudi stalna razstava o delu kurirjev na TV-18 in o zvezah te postaje z drugimi postajami.

Stari trg pri Ložu ima vsak dan več avtobusnih zvez z ŽP na Rakeku (24 km) in Ljubljano (64 km).

Iz Starega trga sta doma slikar Lojze Perko (1909–1980) in pesnica Marička Žnideršič (roj. 1914).


1.1 km, 15 minut Stari trg pri Ložu - Lož

Opis:

Iz središča Starega trga nadaljujemo TV po regionalni cesti v km oddaljeni Lož. Cesta skozi novi del Starega trga se imenuje Cesta Notranjskega odreda. Pred nami se dviga Križna gora (857 m). Takoj za krajevno tablo, ki označuje konec naselja Stari trg, smo že pri sodobni tovarni Kovinoplastike v Ložu. Regionalna cesta skozi Lož se imenuje Cesta 19. oktobra; po njej pridemo pri gostilni Franca Mlakarja v središče kraja.

višina: 589 m Lož

LOŽ, 590 m, 539 preb. Razpotegnjeno gručasto naselje stoji na obeh straneh regionalne ceste Rakek–Stari trg pri Ložu ob s. robu Loške doline. Na v. strani se tik nad naseljem dviga hrib Pusti grad (698 m) z razvalinami srednjeveškega gradu, na s. strani doline Križni vrh (692 m) in za njim Križna gora, na z. strani pa hribi med Loško dolino in Cerkniškim jezerom z Jesenovcem (819 m). Mimo naselja teče potok Brežiček, ki priteka iz Mrzle jame v bližini pokopališča s. od naselja.

Lož je bil prvič omenjen leta 1237, že čez nekaj več kot sto let pa je prerasel sosednji Stari trg, od katerega je leta 1348 prevzel tržne pravice. Grad je skupaj z gospoščino najprej pripadal oglejskim patriarhom, potem pa grofom Vovbrškim, Ortenburžanom in Celjanom. V bojih med Celjani in Habsburžani 1439/40 so habsburške čete grad razdejale. Po obnovitvi so ga dajali v fevd različnim družinam. Od 17. stol. naprej je bil v lasti turjaških grofov. Lož je bil v letih 1471, 1472 in 1476 tarča turških napadov. Cesar Friderik III. ga je iz obrambnih in gospodarskih razlogov leta 1477 povzdignil v mesto, okoli njega pa so zgradili obzidje. Meščani so se ukvarjali s trgovino in obrtjo, zlasti z usnjarstvom in čevljarstvom. Kljub uspešni trgovini se Lož ni razvil v večji kraj. Največ prebivalcev je imelo mesto leta 1880, in sicer 633. Od leta 1868 do 2. svet. vojne je bilo v Ložu okrajno sodišče. Po 2. svet. vojni so Ložu vzeli mestne pravice. Z razvojem kovinske industrije je Lož spet postal pomembnejši, število prebivalcev pa se po letu 1953, ko jih je bilo najmanj – le 281, spet povečuje.

V naselju imajo samopostrežno trgovino, gostilno in okrepčevalnico.

Po italijanski zasedbi leta 1941 je bila v Ložu nameščena italijanska posadka; 19. oktobra 1941 so jo napadli borci Krimskega bataljona in jo uničili. V spopadu je padlo 37 italijanskih vojakov, pet pa so jih ujeli; padli so tudi trije partizani. V italijanski ofenzivi so okupatorji 1. avgusta 1942 požgali skoraj vse hiše; ustrelili so 29 moških, številne družine pa odpeljali v internacijo. Na padle borce in žrtve okupatorjevega nasilja opozarja spomenik ob glavni cesti sredi Loža.

V Ložu so bili rojeni narodna heroja Slavko Kovač - Smeli (1919–1942) in Janez Hribar (1909–1967), pripovednik in dramatik Fran Milčinski (1867–1932), strokovni pisatelj in arhitekt Dušan Grabrijan (1899–1952) ter naravoslovec, pedagog in kemik Maks Prezelj (1894–1980).


6.2 km, 1 ura 30 minut Lož - Bločice

Opis:

Iz Loža v Grahovo je TV speljana po regionalni cesti. Ker je precej prometna, bodimo pri hoji previdni! Cesta se najprej ovinkasto vzpne nad Loško dolino. Če se ozremo nazaj, vidimo Lož in celotno dolino ter Snežnik na j. obzorju. Po 15 min. se cesta zravna, potem pa teče precej ravno po zakraselem svetu, poraslem z mešanim gozdom. Na z. strani se najprej v bližini dviga Tolsti vrh (757 m), nekaj naprej in stran od ceste pa je Križna gora (857 m) z baročno romarsko cerkvijo sv. Križa. Ko se svet odpre in se začne cesta zložno spuščati, zagledamo pred seboj naselje Bloška Polica, 685 m, 78 preb. Petnajst minut pred naseljem se na levo odcepi cesta do Križne jame, ki slovi po lepih kapnikih in podzemnih jezerih. Iz Loža na Bloško Polico smo hodili 1 h 15 min. Gručasto naselje leži na terasi na j. pobočju Bloške planote. Sredi naselja je razpotje, s katerega pelje pomembna cesta v Novo vas in naprej v Sodražico. Pri razpotju stoji cerkev sv. Vincenca s poznogotskimi freskami iz okoli 1500 in poslikanim stropom iz leta 1693.

Z razpotja nadaljujemo TV po levi cesti proti Cerknici. Zelo zložno se spuščamo do 15 min. oddaljenega obcestnega naselja Bločice, 633 m, 105 preb., na j. pobočju Bloške planote.

višina: 623 m Bločice

Na začetku vasi stoji cerkev sv. Primoža in Felicijana, v kateri so odkrili freske iz 16. stol. Na j. strani naselja je kraško Bločiško polje s stalnima izviroma Močila in Korita, ki kmalu ponikneta. V okolici je precej kraških jam. V eni izmed njih so imeli partizani skladišče orožja, zato so jo začeli imenovati »Partizanski magazin«. Nemci so 25. junija 1944 vas bombardirali in požgali.


3.1 km, 45 minut Bločice - Grahovo

Opis:

Cesta se zložno spušča skozi razpotegnjeno naselje s številnimi novimi hišami proti Cerkniškemu polju. Na s. strani ceste se strmo dviga hrib Žerovnišček (726 m), proti z. se širi Cerkniško polje s Cerkniškim jezerom, nad njim se dvigajo gozdnati Javorniki, na j. pa lepo vidimo Križno goro. Vedno bolj se bližamo Slivnici. Ko se ovinkasta cesta zravna, zagledamo pred seboj Grahovo, na levi pa precej veliko vas Žerovnica. Z Bločic v Grahovo smo hodili 45 min.

višina: 570 m Grahovo

GRAHOVO, 572 m, 432 preb. Gručasto središčno naselje leži v v. delu Cerkniškega polja ob j. vznožju Slivnice (1114 m) in v bližini Cerkniškega jezera. Skozi Grahovo pelje regionalna cesta Rakek–Stari trg pri Ložu, sredi naselja pa se od nje odcepi lokalna cesta na Slivnico in v Velike Bloke. Skozi vas teče potok Grahovščica, ki izvira pod Slivnico nekaj minut nad Grahovim in se izliva v Cerkniško jezero. Kraj je bil prvič omenjen leta 1355. Na Griču (735 m) so ostanki razvalin Starega gradu. Po ljudskem izročilu naj bi bila pod razvalinami zasuta jama z zakladom. V vasi stoji nova župnijska cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, zgrajena leta 1993 namesto prejšnje, ki je bila zelo poškodovana med 2. svet. vojno. Večina prebivalcev je zaposlenih v lesni industriji v bližnjem Martinjaku in v Cerknici, ukvarjajo pa se tudi s kmetijstvom in gozdarstvom. V naselju imajo pošto, osnovno šolo, dve trgovini, gostilno, nekaj manjših podjetij in več obrtnikov.

V Grahovem je bila med 2. svet. vojno močna domobranska postojanka, vendar sta jo 24. novembra 1943 napadli in uničili Tomšičeva in Šercerjeva brigada. Med domobranci je padel tudi pesnik France Balantič (1921–1943); leta 1993 so mu pred šolo odkrili simboličen spomenik. Štiri dni potem so vas napadli nemški bombniki in nanjo odvrgli več kot sto bomb. Ubitih je bilo 25 ljudi, večina hiš je bila porušenih. Na pokopališču je skupno grobišče 35 padlih borcev. Na borce NOV in žrtve fašizma spominja lep spomenik na j. strani šole.

Iz Grahovega je doma znana gledališka igralka Ančka Levar (roj. 1915).


1.9 km, 30 minut Grahovo - Martinjak

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 566 m Martinjak

Ni opisa
1 km, 20 minut Martinjak - Marof

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 573 m Marof

Ni opisa
2.7 km, 40 minut Marof - Cerknica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 563 m Cerknica

Ni opisa
5.4 km, 1 ura 20 minut Cerknica - Rakek

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 544 m Rakek

Ni opisa
6.4 km, 1 ura 40 minut Rakek - Dolnja Planina

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 460 m Dolnja Planina

Ni opisa
5.6 km, 1 ura 40 minut Dolnja Planina - Grčarevec

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 476 m Grčarevec

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 493 m Kalce (Gorenji Logaec)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 497 m Andrej (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 504 m Urbanovc (razpotje)

Ni opisa
2.3 km, 40 minut Urbanovc (razpotje) - Log

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 537 m Log

Ni opisa
1.2 km, 20 minut Log - Hotedrščica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 545 m Hotedrščica

Ni opisa
4.9 km, 1 ura 20 minut Hotedrščica - Godovič

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 596 m Godovič

Ni opisa
9 km, 2 uri 20 minut Godovič - Podroteja

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 335 m Podroteja

Ni opisa
2.3 km, 30 minut Podroteja - Idrija

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 326 m Idrija

Idrija, 325 m, 5.955 preb., mesto v kotlini ob sotočju Idrijce in Nikove, ki jo obdajajo na sz. Kobalove planine (834 m), na v. Gore (851 m), na j. Tičnica (580 m) in na z. Kocjanovec (706 m). Začetki Idrije segajo v leto 1490, ko so tu odkrili živosrebrno rudo. Staro mestno jedro je strnjeno pozidano na obeh straneh Nikove, novi del mesta pa se je razvil ob Idrijci. Osrednja dejavnost je bil v Idriji rudnik živega srebra. Sprva so ga izkoriščale razne družbe s Koroškega in iz Benetk. Leta 1580 pa so ga podržavili. Zaradi pomembnosti je bila Idrija z okolico leta 1607 izločena iz tolminskega gospostva in postala samostojno gospostvo, v katerem je bil rudniški predstojnik najpomembnejša oseba v kraju. Med leti 1522 - 1533 so na skalnati vzpetini nad mestom sezidali baročni rudniški grad Gewerkenegg, ki je bil sprva utrjen: v njem je bila do leta 1930 uprava rudnika, zdaj pa je v njem Mestni muzej. V 17. stol. je Idrija postala trg, v 18. stol. je dobila mestne pravice, sredi 18. stol. pa je bila priključena Kranjski. Največji vzpon je doživel rudnik v drugi polovici 18. stol., z njim pa tudi mesto, ki se je razvilo v eno najpomembnejših slovenskih kulturnih središč. Leta 1769 so zgradili rudniško gledališče, ki je najstarejša gledališka stavba na Slovenskem; v njej je leta 1850 Dramatično društvo uprizorilo prvo slovensko predstavo.

V devetdesetih letih 19. stol. se je v mestu razmahnilo močno delavsko gibanje, ki si je zlasti prizadevalo za izboljšanje higienskih razmer v rovih, saj je mnogo rudarjev zbolelo za zastrupitvijo živčnega sistema z živim srebrom. Leta 1893 je bila ustanovljena Katoliška delavska družba, leta 1895 pa socialnodemokratska organizacija, ki je ustanovila Delavsko konzumno društvo. Leta 1901 so odprli prvo slovensko realko. Po 1. svetovni vojni je Idrijo zasedla Italija, ki je pospešeno izkoriščala zaloge živega srebra ter zatrla vso slovensko prosvetno, kulturno in društveno življenje. Delavstvo in drugi občani so med 2. svetovno vojno podpirali narodnoosvobodilno gibanje in sodelovali v NOB.

Po 2. svetovni vojni se je Idrija hitro razvijala in je postala prijetno sodobno mestece. V Idriji so tovarna Kolektor, Tovarna oblačil Zala, Gradbeno podjetje Zigrad, obrat Čipka, Psihiatrična bolnišnica, več trgovin, gostišč in hotel, v mestu deluje gimnazija Jurija Vege, čipkarska in glasbena šola. Idrija je sedež občine, tu so sodišča, banka, pošta, zdravstveni dom in še druge organizacije in društva.

Leta 1977 so začeli obratovanje rudnika postopoma opuščati, ker se živo srebro na svetovnem tržišču ni dalo več prodati, v zadnjem času pa so pridobivanje živega srebra že popolnoma opustili. Antonijev rov iz leta 1500 je urejen za turistični obisk. Vhod je v zgradbi na Trgu sv. Ahacija. Pod strokovnim vodstvom si v uri in pol ogledamo multivizijsko diaprojekcijo, najstarejši del rudnika in kapelo sv. Trojice iz sredine 18. stoletja. (Informacije ++386 (0)5 3771142, http://www.rzs-idrija.si/AR_VEC.htm )

Oglejmo si grad in Mestni muzej s tematsko urejeno razstavo Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrija, razstavo čipk, spominski sobi pisatelja Franceta Bevka in politika dr. Aleša Beblerja ter etnološki prikaz življenja idrijskega rudarja. Čerkev sv. Trojice iz okoli leta 1500 so sezidali na kraju, kjer je bilo najdeno živo srebro, v njej sta dva zlata oltarja iz 17. stol.; na hribu nad mestom je cerkev sv. Antona Padovanskega iz okoli leta 1678, ob poti k njej je križev pot iz leta 1766; zanimivo se je tudi sprehoditi po starem mestnem jedru in si ogledati pomembna poslopja iz idrijske preteklosti.


2.4 km, 40 minut Idrija - HE Marof

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 317 m HE Marof

Ni opisa
2.1 km, 30 minut HE Marof - Spodnja Idrija

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 307 m Spodnja Idrija

SPODNJA IDRIJA, 305 m, 1860 preb. Urbanizirano središčno naselje leži v dolini ob sotočju potoka Kanomljica in reke Idrijca. Novi del naselja s poslovnim centrom in stanovanjskimi bloki je na desnem bregu Idrijce ob magistralni cesti Idrija–Tolmin, ki vodi skozi naselje kot Slovenska ulica, ter na zložnem pobočju nad njo. Ob cesti proti Idriji sta zaselka Mokraška vas z manjšo hidroelektrarno in Marof z Domom upokojencev. Dolino obkrožajo strma pobočja vrhov Cerkljanskega in Idrijskega hribovja Gradišče (998 m) na sv., Kendov vrh (1078 m) na sz. in Cerkovni vrh (804 m) na j. strani. Pred najdbo živega srebra je bila Spodnja Idrija najpomembnejše naselje in cerkveno središče širše okolice, tudi za tedanjo Idrijo. Na začetku naselja z idrijske strani stoji na vzpetini na levem bregu Idrijce župnijska cerkev Marija na Skalci, ki je bila prvič omenjena leta 1132, v 17. stol. pa je bila obnovljena v baročnem slogu. Ko so leta 1965 cerkev znova obnavljali, so pod beležem odkrili freske slikarja Jožefa Mraka iz Idrije, nastale leta 1762. Pod cerkvijo se ob Idrijci stiska staro jedro naselja. Na levem bregu Kanomljice so v 16. stol. v bližini zdajšnjega mosta stale fužine, v katerih so iz železove rude, ki so jo kopali na bližnjih ležiščih, pridobivali lito železo. Prodajali so ga v Benetke, tam pa so iz njega izdelovali topovske krogle. Temu delu naselja še zdaj pravijo Fužina.

Živahen utrip dajeta Spodnji Idriji industrija rotacijskih sistemov Rotomatika v Spodnji Kanomlji v bližini Spodnje Idrije, in lesna industrija ILES. V naselju so poslovalnica banke, pošta, osnovna šola, samopostrežba in nekaj drugih trgovin, več gostinskih lokalov, manjših podjetij in precej obrtnih delavnic. Na Griču nad naseljem stoji znani hotel Kendov dvorec.


5.8 km, 1 ura 30 minut Spodnja Idrija - Travnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 277 m Travnik

Ni opisa
4.1 km, 1 ura 10 minut Travnik - Luknjica (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 284 m Luknjica (razpotje)

Ni opisa
1.6 km, 30 minut Luknjica (razpotje) - Želin

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 260 m Želin

Ni opisa
2.6 km, 50 minut Želin - Reka

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 253 m Reka

Ni opisa
3.3 km, 1 ura 40 minut Reka - Rodne

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 695 m Rodne

Ni opisa
5 km, 2 uri 10 minut Rodne - Kojca (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1172 m Kojca (razpotje)

Ni opisa
2.2 km, 30 minut Kojca (razpotje) - Zakojca

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 710 m Zakojca

Ni opisa
1.7 km, 20 minut Zakojca - Rore

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 481 m Rore

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Rore - Hudajužna

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 388 m Hudajužna

Ni opisa
6.2 km, 2 uri Hudajužna - Grapa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 500 m Grapa

Ni opisa
2.4 km, 1 ura 30 minut Grapa - Kalarsko brdo (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 988 m Kalarsko brdo (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1345 m Babji zob

Ni opisa
1.7 km, 1 ura 10 minut Babji zob - Preval Čez Suho

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1760 m Preval Čez Suho

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

SPP začne tik pod domom in pelje po travnatem j. pobočju na bližnji preval Čez Suho (1760 m).

Vrh:

Črna prst (1844 m) je najvzhodnejši »visoki« vrh Spodnjih Bohinjskih gora: ime je dobila po temnem jurskem skrilavcu, ki ga vidimo sredi belega skalovja na s. strani vrha kot črno liso. s pobočje gore sprva strmo, potem pa položno pada v Bohinjsko. dolino; oklepata ga dva grebena, z. končuje Lisec (1o53 m), v. po Črna gora (160o m). Med obema grebenoma leži Planina za Liscem (1350 m), kjer je SPD leta 1894 zgradilo svojo prvo planinsko kočo in jo poimenovalo po tedanjem predsedniku SPD Franu Orožnu »Orožnova koča na Črni prsti«. J. travnata pobočja Črne prsti se strmo spuščajo v Baško grapo. Črna prst je bogata z alpsko floro; poleg sleča, planik, murk, košutnika in drugih cvetic raste tod srebrna krvomočnica (v Sloveniji le še v Krnskem pogorju); v stenah Črne gore raste kratkodlakava popkoresa, ki je ni najti nikjer drugje na svetu.

Črna prst je imenitno razgledišče. Proti v. se vleče greben Spodnjih Bohinjskih gora s Kontnim vrhom, Koblo, Možicem in Slatnikom, za njimi pa so Ratitovec ter vrhovi Karavank in Kamniških Alp; od v. proti j. drsi pogled od Škofjeloškega hribovja z Blegošem do Porezna, Kojce, Trnovskega gozda, Idrijskega hribovja, Nanosa, Javornikov in Snežnika, tik pod nami pa je zgornji del Baške grape s Podbrdom; proti z. lepo vidimo greben Spodnjih Bohinjskih gora z vsemi vrhovi, s katerimi smo se srečali na dolgi poti s Krna, ki ga vidimo v daljavi, levo od njega pa Matajur in ob dobri vidljivosti tudi Furlansko nižino in Jadransko morje pri Gradežu; proti s. se pogled najprej ustavi na Bohinjski dolini z jezerom, na Komni, Fužinskih planinah in Pokljuki, potem pa na veličastni skupini vrhov osrednjega dela Julijcev s Triglavom v sredini.


Planinska postojanka:

Dom stoji na južni strani tik pod vrhom Črne prsti (1844 m). Prvo kočo je na Planini za Liscem na bohinjski strani Črne prsti začelo že leta 1893 graditi SPD; to je bila prva slovenska planinska koča; slovesno so jo odprli 15. julija 1894 in poimenovali po Franu Orožnu (1853-1912), tedanjem predsedniku SPD. V 1. svetovni vojni je bila opustošena: SPD jo je leta 1921 popravilo in jo 9. julija 1922 ponovno odprlo. Leta 1934 so kočo povečali, otvoritev pa je bila 14. julija 1935. Decembra 1944 je bila požgana. PD Most na Soči je v planinsko postojanko preuredilo nekdanjo italijansko stražnico pod vrhom; kočo so odprli 20. avgusta 1954. Leta 1959 je kočo prevzelo PD Podbrdo, ki jo je naslednje leto obnovilo. Leta 1965 so dogradili nadstropje ter postavili bivak z zimsko sobo. Otvoritev povečanega in obnovljenega doma je bila 7. avgusta 1966, ko so ga tudi poimenovali po Zorku Jelinčiču (1900-1965), zaslužnem primorskem borcu in planincu.Dom je odprt od konca junija do sredine septembra.V gostinskem prostoru je 56 sedežev, točilni pult; v 5 sobah je 10 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 40 ležišč; v zimski sobi sta dve ležišči in štedilnik (gorivo je treba prinesti s seboj); WC; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; voda kapnica, agregat in fotovoltne celice za električno razsvetljavo, radijska zveza.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po vedno širšem slemenu, na katerem se priključi markirana pot s Polja v Bohinjski dolini, se počasi dvigamo na teraso tik pod vrhom Črne prsti, kjer stoji planinska postojanka. lz škrbine Vrata 30 minut.

višina: 1792 m Črna prst (razpotje)

Ni opisa
1.8 km, 50 minut Črna prst (razpotje) - Konjski vrh

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Severno pod Poljanskim vrhom je planina Poljana (1466 m), nad njo se vzpenja z rušjem porasli Gradovec (1692 m). Na prevalu spet zavijemo na j. stran glavnega grebena, ki postane za nekaj časa enakomerno sleme. Prečimo zelo strma travnata pobočja Poljanskega in Konjskega vrha ter Četrta (1832 m); pot od prevala naprej je ozka steza, zato je potrebno paziti, da nam ne spodrsne, zlasti če je mokro. Glaboko pod nami je pod strmo Stržiško planino lepa vasica Stržišče (756 m). Pod Četrtjo, od koder se nam v bližini pokaže Črna prst, se strmo spustimo po v. travnatem pobočju tega vrha v globoko škrbi­no Vrata (1721 m) z razritim in raztrganim pečevjem, kjer je prehod med Stržiščem in bohinjsko planino Osredki. Z rame pod Matajurskim vrhom 1 h 15.

Pot se s škrbine strmo dviga po z. skalnatem grebenu Črne prsti. Ko strmina popusti, pridemo na travnato vesino; razveselimo se ob opozorilu na skali ob poti, da je do planinskega doma le še 20 minut.

višina: 1874 m Konjski vrh

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Konjski vrh - Poljanski vrh

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z rame nadaljuje lepa, precej ravna pot pod glavnim grebenom in Matajurskim vrhom, kmalu preči skalni skok, potem pa se spet zravna. Mimo velike skale z markacijo se dvignemo na skalni rob, potem pridemo na travnati preval med Matajurskim in Poljanskim vrhom, pred nami pa je travnat Konjski vrh (1879 m).

višina: 1894 m Poljanski vrh

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na sedlu preidemo na primorsko stran, po kateri obidemo skalnati vrh Raskovca. Na v. strani vrha se povzpnemo čez skalnati greben na s. stran, kjer ob njegovem robu zaobidemo krnico med Raskovcem in Matajurskim vrhom (1936 m). Kmalu pridemo na zeleno ramo na s. strani Matajurskega vrha, pred nami pa je Poljanski vrh (1897 m). Z Rodice 1 h 15.

višina: 1882 m Raskovec (razpotje)

Ni opisa
1.6 km, 40 minut Raskovec (razpotje) - Rodica

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z vrha Rodice se pot spušča po j. strani ozkega grebena; zahtevna pot preči nekaj skalnatih kotov ob grebenu. Kmalu preidemo na s. stran grebena, toda že po nekaj minutah se vrnemo na j. stran, po kateri se precej strmo spustimo, potem pa se pot zvijuga po kamniti strmini proti malemu travnatemu sedlu, ki ga z Rodice dosežemo po 30 min. Od tod naprej pelje SPP nekaj časa spet po bohinjski strani grebena, kjer obidemo nekaj grebenskih glav pod Novim vrhom, potem pa se spustimo do travnatega prevala med Rodico in Velikim Raskovcem. 

višina: 1963 m Rodica
Vrh:

Rodica (1966 m) je drugi najvišji vrh v. dela Spodnjih Bohinjskih gora (najvišji je v. sosed Veliki Raskovec,19o77 m). Od Ski hotela na Voglu je videti kot lepo oblikovana piramida. Na s. strani leži valovita, z ruševjem porasla planota med planinama Suha in Poljana, naprej proti Bohinjski dolini pa padajo gozdnata pobočja. J. pobočja so strme, delno travnate vesine, delno prepadna ostenja, zlasti v grebenu v. od Rodice z vršičem Novi vrh ali Suha Rodica (1944 m). V spodnjem delu j. pobočja je prisojna terasa z gručastima vasicama Grant (735 m) in Rut (671 m) ter travniki in njivami okrog njih. Na j. strani terase je globoka Baška grapa, nad njo se onstran dviga Porezen.

Z Rodice je prelep razgled na vse strani, zlasti na Julijce s Triglavom, Bohinjsko dolino, greben Spodnjih Bohinjskih gora proti z. in v. ter na globoke doline na j. strani.

Na vrhu je skrinjica z vpisno knjigo in žigom! PD Bohinjska Bistrica.