Išči po točkah

Začetek: Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti

Konec: Most na Soči

Razdalja: 32.6 km Čas hoje: 11 ur Zahtevnost: Zahtevna pot Označenost: Označeno

Opis

Vrh:

Črna prst (1844 m) je najvzhodnejši »visoki« vrh Spodnjih Bohinjskih gora: ime je dobila po temnem jurskem skrilavcu, ki ga vidimo sredi belega skalovja na s. strani vrha kot črno liso. s pobočje gore sprva strmo, potem pa položno pada v Bohinjsko. dolino; oklepata ga dva grebena, z. končuje Lisec (1o53 m), v. po Črna gora (160o m). Med obema grebenoma leži Planina za Liscem (1350 m), kjer je SPD leta 1894 zgradilo svojo prvo planinsko kočo in jo poimenovalo po tedanjem predsedniku SPD Franu Orožnu »Orožnova koča na Črni prsti«. J. travnata pobočja Črne prsti se strmo spuščajo v Baško grapo. Črna prst je bogata z alpsko floro; poleg sleča, planik, murk, košutnika in drugih cvetic raste tod srebrna krvomočnica (v Sloveniji le še v Krnskem pogorju); v stenah Črne gore raste kratkodlakava popkoresa, ki je ni najti nikjer drugje na svetu.

Črna prst je imenitno razgledišče. Proti v. se vleče greben Spodnjih Bohinjskih gora s Kontnim vrhom, Koblo, Možicem in Slatnikom, za njimi pa so Ratitovec ter vrhovi Karavank in Kamniških Alp; od v. proti j. drsi pogled od Škofjeloškega hribovja z Blegošem do Porezna, Kojce, Trnovskega gozda, Idrijskega hribovja, Nanosa, Javornikov in Snežnika, tik pod nami pa je zgornji del Baške grape s Podbrdom; proti z. lepo vidimo greben Spodnjih Bohinjskih gora z vsemi vrhovi, s katerimi smo se srečali na dolgi poti s Krna, ki ga vidimo v daljavi, levo od njega pa Matajur in ob dobri vidljivosti tudi Furlansko nižino in Jadransko morje pri Gradežu; proti s. se pogled najprej ustavi na Bohinjski dolini z jezerom, na Komni, Fužinskih planinah in Pokljuki, potem pa na veličastni skupini vrhov osrednjega dela Julijcev s Triglavom v sredini.


Planinska postojanka:

Dom stoji na južni strani tik pod vrhom Črne prsti (1844 m). Prvo kočo je na Planini za Liscem na bohinjski strani Črne prsti začelo že leta 1893 graditi SPD; to je bila prva slovenska planinska koča; slovesno so jo odprli 15. julija 1894 in poimenovali po Franu Orožnu (1853-1912), tedanjem predsedniku SPD. V 1. svetovni vojni je bila opustošena: SPD jo je leta 1921 popravilo in jo 9. julija 1922 ponovno odprlo. Leta 1934 so kočo povečali, otvoritev pa je bila 14. julija 1935. Decembra 1944 je bila požgana. PD Most na Soči je v planinsko postojanko preuredilo nekdanjo italijansko stražnico pod vrhom; kočo so odprli 20. avgusta 1954. Leta 1959 je kočo prevzelo PD Podbrdo, ki jo je naslednje leto obnovilo. Leta 1965 so dogradili nadstropje ter postavili bivak z zimsko sobo. Otvoritev povečanega in obnovljenega doma je bila 7. avgusta 1966, ko so ga tudi poimenovali po Zorku Jelinčiču (1900-1965), zaslužnem primorskem borcu in planincu.Dom je odprt od konca junija do sredine septembra.V gostinskem prostoru je 56 sedežev, točilni pult; v 5 sobah je 10 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 40 ležišč; v zimski sobi sta dve ležišči in štedilnik (gorivo je treba prinesti s seboj); WC; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; voda kapnica, agregat in fotovoltne celice za električno razsvetljavo, radijska zveza.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po vedno širšem slemenu, na katerem se priključi markirana pot s Polja v Bohinjski dolini, se počasi dvigamo na teraso tik pod vrhom Črne prsti, kjer stoji planinska postojanka. lz škrbine Vrata 30 minut.

višina: 1792 m Črna prst (razpotje)

Ni opisa
1.8 km, 50 minut Črna prst (razpotje) - Konjski vrh

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Severno pod Poljanskim vrhom je planina Poljana (1466 m), nad njo se vzpenja z rušjem porasli Gradovec (1692 m). Na prevalu spet zavijemo na j. stran glavnega grebena, ki postane za nekaj časa enakomerno sleme. Prečimo zelo strma travnata pobočja Poljanskega in Konjskega vrha ter Četrta (1832 m); pot od prevala naprej je ozka steza, zato je potrebno paziti, da nam ne spodrsne, zlasti če je mokro. Glaboko pod nami je pod strmo Stržiško planino lepa vasica Stržišče (756 m). Pod Četrtjo, od koder se nam v bližini pokaže Črna prst, se strmo spustimo po v. travnatem pobočju tega vrha v globoko škrbi­no Vrata (1721 m) z razritim in raztrganim pečevjem, kjer je prehod med Stržiščem in bohinjsko planino Osredki. Z rame pod Matajurskim vrhom 1 h 15.

Pot se s škrbine strmo dviga po z. skalnatem grebenu Črne prsti. Ko strmina popusti, pridemo na travnato vesino; razveselimo se ob opozorilu na skali ob poti, da je do planinskega doma le še 20 minut.

višina: 1874 m Konjski vrh

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Konjski vrh - Poljanski vrh

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z rame nadaljuje lepa, precej ravna pot pod glavnim grebenom in Matajurskim vrhom, kmalu preči skalni skok, potem pa se spet zravna. Mimo velike skale z markacijo se dvignemo na skalni rob, potem pridemo na travnati preval med Matajurskim in Poljanskim vrhom, pred nami pa je travnat Konjski vrh (1879 m).

višina: 1894 m Poljanski vrh

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na sedlu preidemo na primorsko stran, po kateri obidemo skalnati vrh Raskovca. Na v. strani vrha se povzpnemo čez skalnati greben na s. stran, kjer ob njegovem robu zaobidemo krnico med Raskovcem in Matajurskim vrhom (1936 m). Kmalu pridemo na zeleno ramo na s. strani Matajurskega vrha, pred nami pa je Poljanski vrh (1897 m). Z Rodice 1 h 15.

višina: 1882 m Raskovec (razpotje)

Ni opisa
1.6 km, 40 minut Raskovec (razpotje) - Rodica

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z vrha Rodice se pot spušča po j. strani ozkega grebena; zahtevna pot preči nekaj skalnatih kotov ob grebenu. Kmalu preidemo na s. stran grebena, toda že po nekaj minutah se vrnemo na j. stran, po kateri se precej strmo spustimo, potem pa se pot zvijuga po kamniti strmini proti malemu travnatemu sedlu, ki ga z Rodice dosežemo po 30 min. Od tod naprej pelje SPP nekaj časa spet po bohinjski strani grebena, kjer obidemo nekaj grebenskih glav pod Novim vrhom, potem pa se spustimo do travnatega prevala med Rodico in Velikim Raskovcem. 

višina: 1963 m Rodica
Vrh:

Rodica (1966 m) je drugi najvišji vrh v. dela Spodnjih Bohinjskih gora (najvišji je v. sosed Veliki Raskovec,19o77 m). Od Ski hotela na Voglu je videti kot lepo oblikovana piramida. Na s. strani leži valovita, z ruševjem porasla planota med planinama Suha in Poljana, naprej proti Bohinjski dolini pa padajo gozdnata pobočja. J. pobočja so strme, delno travnate vesine, delno prepadna ostenja, zlasti v grebenu v. od Rodice z vršičem Novi vrh ali Suha Rodica (1944 m). V spodnjem delu j. pobočja je prisojna terasa z gručastima vasicama Grant (735 m) in Rut (671 m) ter travniki in njivami okrog njih. Na j. strani terase je globoka Baška grapa, nad njo se onstran dviga Porezen.

Z Rodice je prelep razgled na vse strani, zlasti na Julijce s Triglavom, Bohinjsko dolino, greben Spodnjih Bohinjskih gora proti z. in v. ter na globoke doline na j. strani.

Na vrhu je skrinjica z vpisno knjigo in žigom! PD Bohinjska Bistrica.


0.4 km, 10 minut Rodica - Rodica (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pot po travnatem robu pripelje na vrh. S prevala Čez Suho na vrh smo hodili 45 minut. Z Vogla na Rodico je 3 h.

višina: 1870 m Rodica (razpotje)

Ni opisa
1.8 km, 30 minut Rodica (razpotje) - Čez Suho

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

S prevala Čez Suho gremo po širokem travnatem hrbtu nad planino Lepa Suha zložno navzgor proti Rodici, ki jo imamo ves čas pred seboj. Sredi pobočja je ob poti napis "Voda" s puščico, ki pokaže k razpadajoči betonski cisterni ob ostankih nekdanje obmejne stražnice, v kateri pa najdemo le smetišče. S hrbta pridemo na ravno sleme, odkoder vidimo košček Bohinjskega jezera, Ribčev Laz, Staro Fužino, Srednjo vas in druge kraje v Bohinjski dolini. S slemena sledi kratek spust do vznožja Rodice, potem pa se pot enakomerno dviga po j. pobočju proti v. Ko dosežemo malo sedlo v jz. grebenu Rodice, se pot obrne proti sv. Malo pod vrhom pride po j. pobočju markirana pot iz Ruta in iz Stržišča. 

višina: 1769 m Čez Suho

Ni opisa
1.3 km, 30 minut Čez Suho - Šija (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

SPP se s sedelca spusti po s. pobočju glavnega grebena v koritasto dolino, ki pada proti planini Suha; v kotlini opazimo Bohinjsko Bistrico. Z gruščnate poti se dvignemo čez kratek skok, malo po nizkem borovju, potem pa pridemo na travnato pobočje, po katerem se povzpnemo naravnost na vršiček (1796 m) v glavnem grebenu. S te točke se dobro vidna pot spusti prek trat do bližnjega prevala Čez Suho (1773 m); s sedelca pod Šijo 45 min. Na preval pripelje tudi markirana pot z Ribčevega Laza čez planino Suha. Na njej je Radovljiška podružnica SPD leta 1899 odprla Kočo na Rodici, ki pa po 1. svetovni vojni ni več obratovala. Škoda, da na dolgi poti s planine Razor do Črne prsti ni več planinske postojanke!

višina: 1799 m Šija (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Ko se obrne okrog s. roba, zavije skozi nizko ruševje na travnato s. pobočje Šije (1880 m), po katerem pridemo skoraj vodoravno na sedelce pod vrhom Šije na j. in Visokim Orlovim robom (1800 m) na s. strani. S prevala Vratca do sem je 20 min. SPP se na vrh Šije, izrazit vrh v glavnem grebenu med Voglom in Rodico, ne povzpne. Na Visoki Orlov rob je od Ski hotela Vogel speljana sedežnica, od tam pride tudi markirana pot.

višina: 1725 m Vrh Dlani (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Naporna in orientacijsko zahtevna tura.

višina: 1076 m Planina V Prodih

Ni opisa
4.4 km, 1 ura 40 minut Planina V Prodih - Močila

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1250 m Močila

Ni opisa
1.2 km, 20 minut Močila - Planina Kuk (Podkuk)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1116 m Planina Kuk (Podkuk)

Ni opisa
2.2 km, 40 minut Planina Kuk (Podkuk) - Planina Lom

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1061 m Planina Lom

Ni opisa
1.2 km, 30 minut Planina Lom - Tolminski Triglav

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1139 m Tolminski Triglav

Ni opisa
1.2 km, 30 minut Tolminski Triglav - Poloje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 980 m Poloje

Ni opisa
4.7 km, 1 ura 20 minut Poloje - Tolmin

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Čez planino Lom.

višina: 193 m Tolmin

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Tolmin - Tolminka

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 186 m Tolminka

Ni opisa
4.4 km, 1 ura 10 minut Tolminka - Most na Soči

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 165 m Most na Soči

Ni opisa