Išči po točkah

Začetek: Vitovlje

Konec: Veliki Golak

Razdalja: 18 km Čas hoje: 7 ur 40 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 365 m Vitovlje

Ni opisa
1.3 km, 30 minut Vitovlje - Vitovski hrib

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 600 m Vitovski hrib

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 632 m Vitovski hrib (razpotje)

Ni opisa
2.8 km, 1 ura 40 minut Vitovski hrib (razpotje) - Čaven

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1185 m Čaven
Vrh:

Čaven je skupno ime za j. rob planote Trnovski gozd, ki se strmo dviga nad Vipavsko dolino z. od Ajdovščine. Ime ima po razglednem vrhu Čaven (1185 m), ki se dviga nekako v sredini roba planote in je najbolj pomaknjen proti dolini. Višji je Kucelj (1237 m), ki je od planinske koče oddaljen 40 minut. S travnatega Kuclja je čudovit razgled na Vipavsko dolino, Kras, Tržaški zaliv, Goriško ravan in Furlansko nižino. Čaven je tako kot ves j. rob Trnovskega gozda grajen iz jurskih apnencev. Skalnata j. pobočja so po načrtih Jožefa Ressla zasadili s črnim in rdečim borom ter cemprinom, na notranji strani roba pa so gozdovi listavcev, med katerimi prevladujeta bukev in javor, pa tudi iglavcev s smrekami, jelkami in bori. Na območju Čavna najdemo srednjeevropsko, ilirsko, alpsko in tudi sredozemno rastlinstvo. Med ilirsko floro je najbolj znan rumeni svišč (košutnik), med alpsko floro zasledimo planiko, Clusijev svišč in lepi jeglič, med sredozemno pa progasti kobul, navadno šparnico, travnolistni grintavec, razkrečeno rutico in še drugo cvetje.


0.7 km, 30 minut Čaven - Veliki rob

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1232 m Veliki rob

Ni opisa
2.2 km, 1 ura Veliki rob - Kucelj

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1233 m Kucelj

Ni opisa
1.6 km, 30 minut Kucelj - Črna peč (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1161 m Črna peč (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
Planinska postojanka:

Koča stoji na obširni jasi med Velikim Modrasovcem na severu in Malo goro (1034 m) na južni strani koče, ki spadata v južno obrobje Trnovskega gozda s skupnim imenom Čaven. Prvo planinsko zavetišče je leta 1908 uredila Ajdovsko-Vipavska podružnica SPD v najemni sobi gozdarske koče. Po 2. svetovni vojni so ajdovski planinci uredili med vojno uničeno planinsko zavetišče v gozdarski koči in ga odprli 22. junija 1947. Imenovali so ga po Antonu Bavčerju iz Ajdovščine (1905-1944), ki so ga med vojno ustrelili v Trstu kot talca. PD Ajdovščina je leta 1963 gozdarsko kočo odkupilo ter jo uredilo in opremilo kot planinsko zavetišče. V letih 1978 in 1979 so zgradili prizidek ter obnovili vse prostore; zavetišče so preimenovali v kočo. Leta 1993 so lokalno cesto prestavili izpred koče za njo ter s tem zagotovili mir obiskovalcem koče. Koča je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od začetka maja do konca septembra. V gostinskem prostoru je 50 sedežev, točilni pult; pri mizah pred kočo je 40 sedežev; v dveh sobah je 10 postelj, na skupnem ležišču pa 30 ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; tekoča voda, agregat za elektriko.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z Velikega Modrasovca cesta kmalu pripelje na nekdanjo vojaško cesto na Veliki Modrasovec. S križišča do ceste je 30 minut.

Po cesti gremo na levo; po 3 min se na desno odcepi steza, po kateri nadaljujemo našo pot. Po 10 min pridemo v sedlo med Velikim in Malim Modrasovcem (1305 m) s križiščem gozdnih kolovozov. SPP gre naravnost naprej in se po z. pobočju Malega Modrasovca spusti proti koči; ko pridemo po 10 min iz gozda, zagledamo kočo.

Od Iztokove koče pod Golaki do Koče Antona Bavčerja na Čavnu je 2 h 30 zmerne hoje.

višina: 1354 m Veliki Modrasovec

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po cesti napravimo nekaj korakov navzdol proti Predmeji, potem pa zavijemo na desno po kolovozu proti bližnji vzpetini. Po nekaj metrih se s kolovoza odcepi na levo steza, ki nas po v. pobočju hriba, poraslega z nizkimi bukvami, popelje po kamnitem kraškem svetu (če je mokro, moramo biti previdni). Po 10 min pridemo do mladega smrekovega nasada, kjer postane steza traktorska vlaka. Zložno se vzpenjamo po v. pobočju Cingolce (1307 m). Naša pot se zvija okoli tega hriba, preide na jz. stran in se še naprej zložno dviga. Po kratki strmini se priključimo na gozdni kolovoz, po katerem zavijemo na levo. Kolovoz se po j. gozdnatem pobočju Cingolce zložno spušča; kmalu spremeni smer in za nekaj minut teče po ravnem. Tu postane steza, ki se vzpne na sedlo med Cingolco in Velikim Modrasovcem (1353 m) s križiščem gozdnih cest. S ceste Predmeja—Lokve do križišča je 45 minut.

Na križišču gremo naravnost na kolovoz, ki se zložno dviga po mladem bukovem gozdu na s. pobočju Velikega Modrasovca. Po 20 min vzpona je pri velikem votlem javorju kolovoza konec; od tod se steza po kraškem kamnitem svetu v ključih vzpne po gozdnatem s. pobočju Velikega Modrasovca. Po nekaj okljukih se steza bolj položno vzpne s s. na v. stran Velikega Modrasovca.

višina: 1100 m Bevške jame (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Dalje gremo po cesti, ki se zložno spušča proti j. Po 5 min se na levo odcepi steza po opuščenem kolovozu, ki se spušča po bukovem gozdu na v. strani Nemškega hriba (1278 m). Steza postane slab gozdni kolovoz, ki se za nekaj minut zravna, potem pa se po v. gozdnatem pobočju Petrovega hriba (1227 m) sprva zložno, potem pa bolj strmo spusti na gozdno cesto. Po cesti zavijemo na desno; slabih 10 min se vzpenjamo na preval, kjer nam kažipot pokaže na levo. Steza nas popelje po škrapljastem gozdu do ceste Predmeja—Lokve. Od koče do ceste smo hodili 35 minut.

višina: 1220 m Preval Strgarija

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Iztokove koče se po gozdni poti zložno spustimo do 5 min oddaljenega prevala Strgarija, kjer je križišče gozdnih cest. 

višina: 1274 m Iztokova koča pod Golaki
Planinska postojanka:

Koča stoji sredi gozda malo nad gozdno cesto čez preval Strgarija na jugozahodni strani Malega Golaka, najvišjega vrha Trnovskega gozda. Zgradilo jo je PD Ajdovščina; odprlo jo je 10. septembra 1950. Poimenovali so jo po Ivanu Turšiču-Iztoku (1922-1944), komandantu 30. divizije NOV Slovenije, ki je padel med nemško ofenzivo v bližini Lokev. Koča je odprta od četrtka do nedelje, če je dostopna. Postrežejo s hrano, toplimi napitki in pijačami. V gostinskem prostoru je 25 sedežev, na skupnem ležišču pa 15 ležišč, priporočajo spalne vreče; voda kapnica; gostinski prostor ogrevajo s pečjo.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Tu se pot obrne proti j. Po jz. robu Malega Golaka, poraslem z bukovim gozdom, se precej strmo spuščamo. Ponekod se odpre pogled čez osrednji gozdnati predel planote na Čaven na nasprotni strani. Pot se zvija po čedalje bolj kamnitem kraškem svetu in preide z roba na strmo j. pobočje, poraslo s smrekovim gozdom. Ko se pot zravna, zagledamo med drevjem na desni Iztokovo kočo.

Z Malega Golaka do Iztokove koče je 30 minut.

višina: 1429 m Mali Golak (razpotje)

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Mali Golak (razpotje) - Veliki Golak

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z vrha Malega Golaka se spustimo po z. grebenu med rušjem in nizkim bukovjem na bližnje malo travnato sedlo Senožetca, ki povezuje Mali Golak s sosednjim malo nižjim vrhom.

višina: 1493 m Veliki Golak
Vrh:

Mali Golak (1495 m) je najvišji vrh gorovja Golaki in Trnovskega gozda. Nenavadno je, da je 15 m višji od Velikega. Gozdna meja sega do višine okrog 1400 m, nad njo raste rušje, ki na kamnitem svetu daje vrhovom goli videz. Domačini so prepričani, da so bile nekdaj na Golakih planine. Ime Veliki in Mali Golak naj bi vrhova dobila po velikosti nekdanjih planin, zaradi tega lahko razumemo, da je Mali višji od Velikega. Na zemljevidih je prišlo do napake in namesto Malega Golaka piše Veliki Golak.

Z vrha je izredno lep razgled na vse strani, zlasti na širno gozdnato Trnovsko planoto. Na s. se za bližnjim Idrijskim in Čerkljanskim hribovjem dvigajo Julijci s Spodnjimi Bohinjskimi gorami v ospredju in Triglavom. Proti v. se za Trnovsko planoto kažejo Hrušica, Javorniki, Krim ter v ozadju Kamniške Alpe in Posavsko hribovje. Na jv. strani vidimo v daljavi Snežnik in vrhove v Gorskem Kotarju. Na j. in jz. seže pogled od Vremščice in Slavnika prek Krasa do Furlanske nižine; za Krasom vidimo ob lepem vremenu tudi Tržaški zaliv. Na z. se za Banjšicami in Kambreškim pogorjem vidijo v daljavi Dolomiti.

Na vrhu je skrinjica z vpisno knjigo. Žig je pritrjen na kovinskem roču. PD Ajdovščina.


Mali Golak je najvišji od Golakov. Imena ni dobil zato, ker naj bi bil najmanjši ampak, ker je imel najmanjšo planino. Na zemljevidih je prišlo do napake in namesto Malega Golaka piše Veliki Golak. Sicer pa je z vrha lep razgled na vso Slovenijo. Lepo se vidi Triglav in velik del Julijskih Alp. Tudi Karavanke in Kamniške Alpe se vidijo. Pod nami pa Primorska s svojim morjem. Vrh ima vpisno knjigo in žig.