Išči po točkah

Začetek: Kobarid

Konec: Moravske Toplice

Razdalja: 562 km Čas hoje: 174 ur 40 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 234 m Kobarid

Ni opisa
1 km, 20 minut Kobarid - Napoleonov most

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 205 m Napoleonov most

Ni opisa
10.8 km, 4 ure 10 minut Napoleonov most - Krn

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 866 m Krn

Ni opisa
3.6 km, 1 ura Krn - Planina Pretovč

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1164 m Planina Pretovč

Ni opisa
3.7 km, 1 ura 30 minut Planina Pretovč - Javorca

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 579 m Javorca

Ni opisa
1.3 km, 20 minut Javorca - Javorca (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 407 m Javorca (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 270 m Zatolmin

Ni opisa
1.7 km, 30 minut Zatolmin - Tolmin

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 193 m Tolmin

Ni opisa

Opis:

Čez Tolminske Ravne. Iz Tolminskih Raven 90 min.

višina: 219 m Tolminska korita

Ni opisa
8.1 km, 3 ure 30 minut Tolminska korita - Tolminske Ravne

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 916 m Tolminske Ravne

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1316 m Koča na planini Razor
Planinska postojanka:

Koča stoji na planini Razor, ki se razprostira na primorskem pobočju Spodnjih Bohinjskih gora. Prvo kočo so preuredili iz nekdanje italijanske vojaške postojanke in jo odprli 11. septembra 1948. Kmalu so ugotovili, da je skromna koča postala pretesna. Leta 1957 so zgradili velik prizidek in nadzidali staro kočo; v naslednjih letih so objekt dokončali in opremili; povečano kočo so slovesno odprli 30. julija 1961. Leta 1976 je kočo poškodoval potres, zato so jo morali obnoviti, hkrati pa so sklenili, da jo ponovno povečajo. Delo se je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zavleklo; prenovljeno in razširjeno kočo so slovesno odprli 22. julija 1984. Koča je odprta od 20. junija do 20. septembra. V dveh gostinskih prostorih je 100 sedežev, točilni pult; pri mizah pred kočo je 60 sedežev; v 18 sobah je 80 postelj, na skupnem ležišču pa 10 ležišč; zimska soba z 10 ležišči; WC v pritličju in 1. nadstropju, umivalnica z mrzlo vodo v pritličju; gostinska prostora ogrevajo s pečmi; voda kapnica, za elektriko skrbe fotovoltne celice, telefon.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1250 m Močila

Ni opisa
4.4 km, 1 ura 20 minut Močila - Planina V Prodih

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1076 m Planina V Prodih

Ni opisa
6 km, 2 uri 20 minut Planina V Prodih - Grantarski gozd

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1156 m Grantarski gozd

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 977 m Rutarski gozd

Ni opisa
4.5 km, 1 ura 20 minut Rutarski gozd - Stržišče

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 750 m Stržišče

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 988 m Kalarsko brdo (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 782 m Bača pri Podbrdu

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 826 m Ejbart (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 602 m Bača (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 806 m Koča na Petrovem brdu
Planinska postojanka:

Dom stoji od 15.avg.2000 na razvodju med jadranskim in črnim morjem,na stičišču Baške grape in selške doline. Mimo koče vodi šest planinskih SPP, evropska pešpot E7, Via Alpina, škofjeloška planinska pot, pot vezistov in kurirjev ter geološka pot,pa tudi loška kolesarska pot.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Gremo po gozdni poti na Petrovo brdo. Pot skozi gozd in po senožetih, razgled na Spodnje Bohinjske gore in Ratitovec.

Petrovo brdo je preval 804 m in naselje na njem, čezenj gre cesta iz Selške doline v Baško grapo, razvodje med Črnim in Jadranskim morjem.

višina: 946 m Rovtar (razpotje)

Ni opisa
3.2 km, 1 ura 50 minut Rovtar (razpotje) - Pohoški Kup

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nadaljujemo mimo kmetije Rovtar.

višina: 1541 m Pohoški Kup

Ni opisa

Opis:

Ko postane steza po 15 min. položnejša, zagledamo v bližini vrh Porezna, tik pod njim pa planinski dom. Kmalu gremo mimo nekdanje propadajoče italijanske vojašnice, potem pa zložno na travnato sleme med Pohoškim Kupom in Poreznom. S slemena se odpira širok razgled na vse strani; zlasti lepo vidimo na desni globoko Baško grapo in nad njo pobočja z vasicami Stržišče, Kal in Bača pri Podbrdu. Pot nadaljujemo po slemenu proti domu. Nekaj korakov pred domom pripelje s planine Medrce slab kolovoz. S Trtenske planine je 45 min.

Planinska postojanka:

Dom stoji na severni strani malo pod vrhom Porezna (1630 m). Prvo kočo, ki je stala na vrhu, je zgradila Cerkljanska podružnica SPD in jo odprla 11. avgusta 1907. Leta 1922 je kočo zasedla italijanska obmejna straža; od nje so leta 1945 ostale le ruševine. PD Cerkno je leta 1946 sklenilo, da ne bodo obnovili stare koče, temveč da bodo v planinsko postojanko preuredili italijansko vojašnico tik pod vrhom. Kočo so odprli 14. avgusta 1949. Leta 1974 so kočo poimenovali po narodnem heroju Andreju Žvanu-Borisu (1915-1945), ki je padel v bojih z Nemci na Poreznu 24. marca 1945. Leta 1980 so se lotili obnove in dogradnje. Nad zidanim pritličjem so zgradili leseno drugo etažo, stare prostore pa obnovili. Povečano in posodobljeno postojanko so odprli 14. septembra 1986. Leta 1993 so vključili mobitel. Dom je odprt od začetka junija do sredine septembra. V dveh gostinskih prostorih je 70 sedežev, točilni pult; pri mizah pred domom je 60 sedežev; v 7 sobah je 31 postelj, na skupnem ležišču pa 33 ležišč; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo; v prvem gostinskem prostoru lončena peč; voda kapnica, agregat za elektriko, mobitel. Leta 1998 so na koči montirali tudi fotovoltaični sistem za oskrbo koče z električno energije v okviru akcije ekološka sanacija planinskih koč.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1392 m Medgorje Medrce

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1321 m Konjsko brdo (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1332 m Velbnik

Ni opisa
5.2 km, 1 ura 20 minut Velbnik - Pod Prvičem

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1070 m Pod Prvičem

Parkirišče


4.2 km, 1 ura 30 minut Pod Prvičem - Črni vrh (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nadaljujemo na davško stran po senožetih in pašnikih, poraslih tu in tam z macesni in smrekami. Čez Tuškov in Bičkarjev grič se pot drži ves čas razglednega slemena (bivša jugoslovanko-italijanska meja.

višina: 1256 m Črni vrh (razpotje)

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Črni vrh (razpotje) - Črni vrh

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nato zložno navzdol do razpotja.

višina: 1287 m Črni vrh

Ni opisa
1.9 km, 30 minut Črni vrh - Slugov grič

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Steza se vzpenja skozi gozd in čez senožeti, se spušča v Pretovč (1217 m) in se spet vzdiguje v Črni vrh nad Novaki 1219 m, kjer je malo pod vrhom v nekdanji italijanski vojaški stavbi planinska koča PD Cerkno. Razgled je odprt na Cerkljanjsko in Idrijsko hribovje, Golake in Banjšice. Do koče prihaja cesta iz Cerkna skozi Novake in iz Davče. Od planinskega doma na Črnem vrhu gre LPP na sam vrh in nato zložno navzdol na davško stran po senožetih in pašnikih, poraslih tu in tam z macesni in smrekami. Čez Tuškov in Bičkarjev grič se pot drži ves čas razglednega slemena (bivša jugoslovanko-italijanska meja).

višina: 1228 m Slugov grič

Ni opisa
1.4 km, 30 minut Slugov grič - Preval Špehovše

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Najprej gre pot v glavnem po slemenu ali malo pod njim, čez preval Slugov grič, kamor prihaja s poljanske strani steza iz Slugove doline, s selške pa iznad Zale; čez prehod sega Leskovška Davča v obe dolini - Selško in Poljansko.

višina: 1319 m Preval Špehovše

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od koče na Blegošu (1391 m) na preval Špehovše, do kamor seže severni krak blegoške ceste.

višina: 1391 m Koča na Blegošu
Planinska postojanka:

Koča stoji na Leskovški planini na zahodni strani blegoškega vrha. Na Blegošu dolgo ni bilo planinske postojanke, čeprav je bila potrebna. Zato je PD Škofja Loka začelo leta 1976 na temeljih pogorele pastirske staje graditi planinsko kočo, ki jo je slovesno odprlo 18. septembra 1977 ob svoji 70-letnici. Koča je sčasoma postala premajhna, zato so jo povečali; zgradili so prizidek in preuredili notranjost. Povečano kočo so odprli 27. junija 1982 ob 75-letnici PD Škofja Loka. Leta 1993 so vključili mobitel.Koča je odprta od začetka junija do konca septembra, maja in oktobra pa ob sobotah, nedeljah in praznikih.V dveh gostinskih prostorih je 120 sedežev, točilni pult; v 4 sobah je 26 postelj, na skupnem ležišču pa 35 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinska prostora ogrevajo s pečmi; tekoča voda, mobitel. Koča je od 4. oktobra 2003 dalje priključena na električno omrežje. Sedaj kočo temeljito obnavljajo.


0.8 km, 30 minut Koča na Blegošu - Blegoš

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z vrha Blegoša se spustimo po precej strmi razgledni poti, ki se vijuga po sz. pobočju na Leskovško planino s planinsko postojanko.

višina: 1562 m Blegoš
Vrh:

BLEGOŠ, 1562 m, je najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. Na j. strani kopastega vrha so planinski pašniki, na s. pa skoraj do vrha sega po večini bukov gozd. Na pašnikih najdemo pomembno alpsko floro, kot so clusijev svišč, črna murka, čašasti sviščevec, pogačica in še številne druge. Z vrha se odpira prelep razgled na vse strani. Proti v. se v bližini zvrstijo Koprivnik, Mladi vrh in Lubnik, naprej pa Polhograjsko hribovje s Toščem ter Posavsko hribovje s Kumom. Na j. strani vidimo del Poljanske doline, nad njo hribe nad Žirmi in Idrijo, na obzorju Snežnik, Javornike in Trnovski gozd. Na z. je v bližini Porezen, potem pa Spodnje Bohinjske gore. Sz. se nad Selško dolino dviga Ratitovec, za njim pa vidimo Julijce s Triglavom. Na s. se nad gorenjsko ravnino dvigajo Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe, v bližini pa sta Dražgoška gora in Jelovica. Na Blegošu še stojijo betonske utrdbe Kraljevine Jugoslavije, ki naj bi varovale dostope iz takratne Italije v Selško in Poljansko dolino. Na vrhu je skrinjica z žigom in vpisno knjigo, panoramska tabla pa nam pomaga pri razgledu.

Območje Blegoša je bilo zelo pomembno med NOB. V gozdovih in vaseh so taborile partizanske enote. V zimi 1941/42 je Cankarjev bataljon na tem območju bojeval več bitk z Nemci. V začetku avgusta 1942 so nemški policisti obkolili Blegoš in napadli partizanske enote; padlo je 11 borcev Poljanske čete, Loška četa in 3. četa Pohorskega odreda 2. grupe odredov pa sta se prebili iz obroča. Sredi julija 1943 je prišla na območje Blegoša 7. udarna brigada Franceta Prešerna ter to in naslednje leto na tem območju in po Gorenjskem bojevala številne bitke z nemškimi enotami. Čez Blegoš je tekla oskrbovalna pot med Gorenjsko in Primorsko.

Prek Blegoša je potekalo več kurirskih poti, tako med kurirskima postajama G-1 v Podlonku nad Selško dolino in G-3 v Martinj Vrhu, G-1 in G-11 v Davči, G-3 in G 11 itd. Delovala je tudi partizanska telefonska povezava, saj se je Vojkova brigada poleti 1944 z Blegoša priključila na več kilometrov oddaljeno telefonsko postajo v Slugovi dolini.


1.6 km, 20 minut Blegoš - Črni kal

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

S Črnega kala gremo nekaj korakov po cesti proti Prvi ravni, potem pa nas kažipot »Blegoš 1 h« usmeri na pot, ki zavije na Blegoš. Po minuti prečkamo cesto na Murove. Pot se vzpenja po smrekovem gozdu na s. pobočju Blegoša. Ponekod se občasno odpre pogled na Ratitovec, Jelovico in Karavanke. Iz smrekovega pridemo v bukov gozd, pot pa s s. pobočja pride na v. strmi greben. Po 30 min. pridemo do prve vojaške utrdbe, kakršnih je na območju Blegoša več. Zgrajene so bile v obdobju Kraljevine Jugoslavije za varovanje bližnje državne meje z Italijo. Pot se še kakšnih 15 min. strmo dviga, potem pa se zravna. Z razgledišča ob poti zagledamo pred seboj travnat vrh Blegoša, desno pod vrhom pa Leskovško planino s planinsko kočo. Od razgledišča naprej gre pot še nekaj časa po ravnem, potem pa se po travnatem pobočju vzpnemo na vrh.

višina: 1102 m Črni kal

ČRNI KAL, 1103 m, je preval, čez katerega je že v preteklosti vodila pot iz Poljanske v Selško dolino. Pisatelj Ivan Tavčar ga omenja v Cvetju v jeseni in Visoški kroniki. Na jz. strani prevala se dviga strmo pobočje Blegoša, na sv. strani pa prav tako strmo pobočje Koprivnika. Na preval pripelje več cest: iz Škofje Loke (Podpulferca) nekdanja vojaška, zdaj Blegoška cesta (23 km), s Hotavelj skozi Sušo (17 km), iz Javorij skozi Gorenjo Žetino (12 km) in z Zalega Loga (Davški most) skozi Potok (10 km). S prevala vodita do najbližjih izhodišč za vzpon na vrh Blegoša dve gozdni cesti: zahodna po s. pobočju Blegoša na Murove (3 km), od koder je do Koče na Blegošu 15 min., do vrha pa še 30 min., in južna po v. pobočju na Prvo ravan, od koder je na vrh 30 min. Na Črnem kalu se nam pridruži LPP in skupaj gremo do Koče na Blegošu. Tik pod križiščem je lovska koča, ki je odprta le občasno.

Ob robu križišča je spominska plošča v spomin na bivanje 2. grupe partizanskih odredov na tem območju, preden je julija 1942 odšla na Štajersko.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1167 m Preval Brdo

Ni opisa
1.4 km, 40 minut Preval Brdo - Mladi vrh

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

LPP prečka tod glavne vrhove Loškega pogorja, ki kot apnenčaste kope štrle iznad skrilastega in peščenjakastega hribovja, razkosanega z globokimi grapami. Za Starim in Mladim vrhom je tretji Koprivnik, že sosed Blegoša. Z Mladega vrha se spustimo na preval Na Brdu 1114 m, kjer blegoška cesta s selške stopa na poljansko stran.

višina: 1369 m Mladi vrh

Ni opisa
1.2 km, 30 minut Mladi vrh - Stari vrh

Opis:

S Starega vrha po precej kamniti stezi skozi redek gozd navzdol na škrbino, po bukovem, potem po smrekovem gozdu gor na Mladi vrh 1374 m (od koče 1 h 45 min). V Mladem vrhu se večkrat zadržujejo gamsi. Žig!

višina: 1214 m Stari vrh

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nadaljujemo do Smučarske koče na Starem vrhu, ki stoji v višini 1032 m.

višina: 965 m Četena ravan (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 730 m Božičev grič

Ni opisa
2.6 km, 50 minut Božičev grič - Vrhovčevo

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 832 m Vrhovčevo

Ni opisa
1.1 km, 20 minut Vrhovčevo - Tavčarjev vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 884 m Tavčarjev vrh

Ni opisa
1.9 km, 30 minut Tavčarjev vrh - Suša

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 798 m Suša

Ni opisa
1.6 km, 40 minut Suša - Dom na Lubniku

Opis:

Lokalna (Blegoška) cesta iz Škofje Loke, ki se v Podpulfrci odcepi od glavne ceste proti Gorenji vasi, do Lovske koče na Suši, 6 km, od tod do doma 40 minu, s Praprotna 2 uri.

višina: 1019 m Dom na Lubniku
Vrh:

LUBNIK, 1025 m, je med najvišjimi vrhovi Škofjeloškega pogorja; dviga se nad Škofjo Loko in Sorškim poljem. Škofjeloško pogorje, pisatelj Ivan Tavčar mu je dal ime Loško pogorje, ponekod ga imenujejo tudi Škofjeloško hribovje, se razteza med Poljansko in Selško dolino; na s. se spušča na Sorško polje, na z. pa meji na Cerkljansko hribovje. Nemški cesar Oton II. je leta 973 podelil takratno Loko z vsem zaledjem v fevd freisinškim škofom, ki so za svoje upravno središče zgradili mesto v rogovili Poljanske in Selške Sore; dobilo je ime Skofja Loka. Gospostvo freisinških škofov je trajalo 830 let — do leta 1803; ves ta čas so gospodarili tudi nad Škofjeloškim pogorjem.
Lubnik je naveden že v darilni listini iz leta 973 kot »mons Lubnic«. Domnevajo, da je dobil ime po kopastem, lobanji podobnem vrhu (Lobnik-Lubnik). Vrh Lubnika je zgrajen iz sivega apnenca, ki ponekod vsebuje precej zdrobljenih školjčnih lupin in polžjih hišic, ponekod pa lahko v apnencu opazimo različne preseke okamenelih školjk in polžev. Nižje predele Lubnika sestavljajo glineni skrilavci, sljudni kremenovi pešče¬njaki in konglomerati. Na Lubniku je več jam in brezen. Najbolj znani jami sta Kevderc in Lubniška jama, blizu poti Skofja Loka—Gabrovo—Lubnik, pol ure hoda pod vrhom. Glavni rov Kevderca je dolg 232 m, stranski prostori pa še 171 m; globoka je 36 m. Kevderc je geološko zanimiv po ostankih prodnikov, ki dokazujejo, da je bila jama nekoč ponor vodnega toka, odkoder je voda skozi podzemeljski apnenčev masiv odtekala na s. in v. stran Lubnika. Zdaj je Kevderc suha jama. V bližini Kevderca je 40 m dolga in 4 m globoka Lubniška jama, ki je bila nekoč povezana s Kevdercem, danes pa je prehod zatrpan. Obe jami sta znani najdišči jamskih hroščev, polžev, pajkovcev, metuljev in drugih žuželk. Sta tudi znani arheološki najdišči iz časa med mlajšo kameno in bronasto dobo.
Lubnik je v glavnem poraščen z bukovim, smrekovim in mešanim gozdom, le na prisojni strani, kjer ležita vasici Gabrovo in Breznica, je precej polj in travnikov, pa tudi nekaj samotnih kmetij. Rastlinstvo Lubnika pripada pretežno srednjeevropski flori, na skalnatem vrhu pa najdemo tudi nekaj visokogorskih rastlin, kot alpski repnjak in nekaj vrst kamnokrečev. Na sz. strani pod vrhom raste tudi lepi jeglič.


Planinska postojanka:

Dom stoji na vrhu gore Lubnik, ki se strmo dviga nad Škofjo Loko in spada v skupino Škofjeloškega pogorja. Prvo kočo je zgradila Škofjeloška podružnica SPD in jo slovesno odprla 26. junija 1932. Partizani so 1. maja 1943 kočo požgali, da se ne bi v njej utrdili Nemci. Po osvoboditvi so člani PD Škofja Loka pospravili ruševine in pripravili teren za novo, večjo stavbo. Leta 1949 so začeli graditi, delo pa so dokončali 29. novembra 1952. Dom so slovesno odprli 24. maja 1953. Pozneje so napeljali elektriko in telefon, izboljšali opremljenost ter v gospodarskem poslopju malo pod domom uredili zavetišče Lubnikar.Dom je odprt od 15. marca do konca novoletnih praznikov; v drugem času je ob sobotah in nedeljah odprto zavetišče Lubnikar, ki ga upravlja sekcija PD, imenovana Lubnikarji.V dveh gostinskih prostorih je 56 sedežev, točilni pult; pri mizah pred domom je 60 sedežev; v 7 sobah je 21 postelj; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinska prostora ogrevajo s pečmi; voda kapnica, elektrika, telefon.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 842 m Lubniška jama (razpotje)

Ni opisa
2.5 km, 30 minut Lubniška jama (razpotje) - Kobila

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po gozdni poti po pobočju nad cesto v Gabrovo (625 m), gručasto vasico na prisojni polici pod Malim Lubnikom (894 m). lz vasice nekaj časa po kolovozu čez polje.

višina: 449 m Kobila

Ni opisa

Opis:

S Kobile po Flisovi poti mimo samotne kmetije pri Grebenarju in ob obzidju do vhoda v Loški grad.

Po kolovozu mimo Primoževe hiše se približamo obzidju gradu, ob njem pridemo do železnih vrat, kjer je vhod v grad, nekdanji sedež loškega gospostva, zdaj pa je v njem Loški muzej, ki prikazuje Loko in loško ozemlje s prirodopisnega, zgodovinskega, narodopisnega, umetnostnega in gospodarskega vidika.

višina: 389 m Škofja Loka (muzej)

Loški grad je nekdanji sedež loškega gospostva, zdaj pa je v njem Loški muzej, ki prikazuje Loko in loško ozemlje s prirodopisnega, zgodovinskega, narodopisnega, umetnostnega in gospodarskega vidika.

Muzej je ustanovilo Muzejsko društvo 1937. Zbirke izpolnjujejo ves grad. Prostrani vrt je namenjen muzeju na prostem, prikazane so originalne stavbe loške kmečke okolice.

Lep razgled je na stari del mesta in na nova obrobna naselja.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z Mestnega trga proti Škofjeloškem gradu.

višina: 355 m Škofja Loka (Mestni trg)

Škofja Loka je eno najbolj ohranjenih srednjeveških mest v Sloveniji. Leta 973 je podelil nemški cesar Loko s širšim zaledjem škofom iz bavarskega Freisinga. Tedanja Loka je bila sedanja Stara Loka. Skofje so za svoje upravno središče kmalu po daritvi začeli graditi mesto nad sovodnjem Poljanske in Selške Sore. Naselje se je naglo razvijalo, listina iz 1. 1274 ga že imenuje mesto. V 14. stoletju so ga obdali z obzidjem, skozi katero je vodilo petero vrat. Znotraj obzidja sta se razvila Mestni trg in Lontrg ali Spodnji trg z več ozkimi ulicami. Nad mestom je gospodoval grad. L. 1511 je mesto poškodoval potres. Podjetni škof Filip ga je daj takoj obnoviti. Kakor kažejo letnice na nekaterih stavbah, je sedanje mesto še iz tistega časa ohranilo razpored in obliko hiš. Tudi po požarih, ki so mesto nekajkrat prizadeli, so meščani obnovili hiše v glavnem tako, kakor so bile prej. Gospostvo freisinških škofov je trajalo 830 let, do leta 1803, ko je Avstrija to ozemlje razglasila za državno last. Zelo razvita obrt je do prve svetovne vojne odganjala močnejšo industrijo. Po zadnji vojni pa je industrializacija hitro napredovala, hkrati z njo so se okoli starega dela mesta razvili novi mestni deli, staro jedro pa je kot zgodovinska znamenitost prišlo pod spomeniško varstvo. Med obema vojnama je bilo loško ozemlje upravno razdeljeno na več občin, v mestu je bil nekaj časa sedež okraja. Sedaj spada skoraj vse ozemlje nekdanjega gospostva pod upravno enoto Škofja Loka, ki jo sestavljajo občine Gorenja vas Poljane, Železniki, Žiri in Škofja Loka.

Homanova hiša na levi kaže z letnico 1529 in zdaj odkritimi freskami ter obnovljenim okrasjem svojo starost in nekdanjo veljavo. Nekatere hiše imajo preprosta gotska vrata in okna, druge baročna pročelja. Na Mestnem trgu št. 38 je vzidana renesančna plošča meščana Schwarza, ki je dal 1513 zgraditi tam kapelo. Na starem rotovžu (št. 35) je viden mestni grb. Restavracija Krona je staro gostišče. Marijino znamenje nasproti je dalo mesto postaviti 1751 v zahvalo za odvrnitev kuge in ognja. Nekdanji Dom Partizana (št. 17) ima ohranjeno staro pročelje, v notranjosti je dvorana za kino. Na j. koncu trga so 1972 odkrita Poljanska vrata, vidi se ohranjeno mestno obzidje, ob njem Graben, na stavbi občinske skupščine je plošča o rešitvi zapornikov 1941. Na Kopališki ulici na št. 8 je stara Firbarjeva hiša (nekdaj barvarska delavnica z leso za sušenje blaga).



Opis:

LPP gre po Kopališki ulici, med hišami št. 25 in 27 gremo levo dol po pešpoti na Puštalsko brv, onstran brvi na Poličarjevi hiši znak, do kam je segala Sora ob povodnji 1926.

višina: 339 m Puštal

Ni opisa
4.6 km, 2 uri 10 minut Puštal - Osolnik

Opis:

Mimo puštalskega gradu (od 13. st. puštalski gospodje, za reformacije zatočišče luteranov, baroni Wolkensperg, v kapeli velika Quaglieva freska), ob postajah križevega pota na Hribec (baročna cerkvica iz 18. st.). S prevala pod cerkvijo gremo levo v breg na Sten (pogled na Loko, spodnji del Poljanske doline in na Sorško polje), gozdna pot po slemenu.

Dalje po zmerno strmi poti na Pustoto (obeležje NOB), levo v gozd, do podnožja strmega brega Osovnika, steza po strmi košenini k cerkvi (sledovi zemeljskih usadov). Osovnik 857 m, s. skrajnik Polhograjskega hribovja, izreden razgled na Loko, njeno okolico z novimi mestnimi deli in industrijo, na Sorško polje, Kamniške Alpe in Karavanke, gotska cerkev sv. Mohorja in Fortunata iz 1551, grob dveh borcev NOB.

višina: 854 m Osolnik

Ni opisa

Opis:

Nadaljujemo proti jugozahodu k Rožnikovi kmetiji.

višina: 690 m Rožnik (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Od tod je možen ovinek mimo planinskega (bivšega obrtniškega) doma Govejk na Gontah 812 m, do kamor drži 1868 zgrajena strma cesta iz Ločnice.

Planinska postojanka:

Dom stoji na planoti Gonte pod Igalskimi vrhovi nad dolino Ločnice v severnem delu Polhograjskega hribovja. Govejek je razloženo naselje samotnih kmetij med Toščem in Osovnikom. Dom ima ime po Ivanu Mihelčiču (1906-1978), prizadevnem tajniku PD Obrtnik, ki je vodil obnovo doma. Začetki doma segajo v leto 1935, ko je Obrtniška zadruga iz Ljubljane kupila posestvo in takoj začela popravljati zapuščeno stanovanjsko hišo; 25. aprila 1935 so odprli Obrtniški dom odprtega tipa, ki so ga vse do okupacije izpopolnjevali. Nemci so dom in posestvo zasegli. Po osvoboditvi so člani zadruge leta 1945 dom popravili in uredili ter ga odprli za javnost. Leta 1949 je začela Obrtniška zadruga poleg doma graditi nov dom, ki ga je odprla prvo nedeljo junija 1951; leta 1962 je oba domova prevzelo PD Obrtnik. Dom so večkrat obnavljali in posodabljali, leta 1968 pa so iz doline Ločnice do doma zgradili cesto. Dom je stalno odprt. V dveh gostinskih prostorih je 40 sedežev, na terasi pred domom tudi toliko; točilnica; v 4 sobah je 16 postelj, skupnih ležišč ni; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinske in spalne prostore ogrevajo s pečmi; tekoča voda, elektrika, telefon.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 822 m Igale

Ni opisa

Opis:

Pot vodi prek Igal, rastišča igalke ali Blagajevega volčina (planinec čuva planinsko cvetje!) in bivališča divjih kur in petelina.

Možen obisk kmetije Kozjek (okrepčila).

višina: 899 m Tošč (razpotje)

Ni opisa
0.5 km, 20 minut Tošč (razpotje) - Tošč

Opis:

Dobro uhojena steza se nekaj časa precej strmo vzpenja po hrbtu, potem pa preide na njegovo j. stran. Ko se pot zravna, imamo lep pogled na Mali Tošč in Grmado, kmalu pa pred seboj zagledamo travnato j. pobočje pod vrhom Tošča. Čez nekaj minut že stopimo na vrh Tošča.

S prevala Gonte na Tošč je 45 min.

višina: 1016 m Tošč
Vrh:

TOŠČ, 1021 m, je drugi najvišji vrh Polhograjskega hribovja. Po večini je obrasel z gozdom, le j. pobočje je delno travnato. Tudi vrh je na s. strani porasel, zato razgled s Tošča ni tako obširen kot z Grmade. Lepo pa je pogledati hribovit svet na j. strani proti Polhovemu Gradcu in Polhograjsko goro s cerkvijo sv. Lovrenca nad njim ter proti Črnemu Vrhu. Ob z. vznožju opazimo cerkev sv. Jederti. Sicer pa je Tošč priljubljena planinska izletniška točka, zlasti spomladi in jeseni. Nanj lahko pridemo tudi po LPP od Mihelčičevega doma na Govejku (734 m, 2 h). Kovinski žig je v skrinjici, pritrjeni na drevo. Tošč je obvezna kontrolna točka LPP in Polhograjske planinske poti.


3.7 km, 1 ura Tošč - Gradišče

Opis:

S Tošča gre TV skupaj z E-7, LPP in Polhograjsko planinsko potjo. Steza se najprej blago, potem pa precej strmo spusti po z. hrbtu Tošča ob robu gozda na desni, levo pa je strmo travnato, delno že zaraščeno pobočje. Na j. opazimo pod Polhograjsko goro Polhov Gradec. Po 15 min. pridemo v gozd; sprva je pot dokaj ravna, potem pa se precej strmo spusti po hrbtu in košenicah na cesto med cerkvijo sv. Jederti in domačijo Selan. S Tošča je 40 min. Cerkev sv. Jederti (746 m) je bila prvič omenjena leta 1526, v njej je nekaj dragocenih slikarij, v zvoniku pa je zvon iz leta 1563.

Cesta pelje mimo cerkve, potem pa po razvodnem slemenu med potokom Hrastnica na s. in Petračevim grabnom s potokom Mala Božna na j. strani v razloženo hribovsko naselje Selo nad Polhovim Gradcem, 650 m, 34 preb., na slemenu in na v. pobočju Kopačevega vrha (877 m). Nekdaj je tam čez vodila pomembna tovorna pot Polhov Gradec-Škofja Loka. Po 10 min. smo na razpotju (699 m) pri obnovljeni kapelici in peskokopu. Desna cesta pelje v dolino Hrastnice in naprej na Ožbolt nad Zmincem, TV pa gre naravnost po planem hrbtu z njivami in travniki do 10 min. oddaljene kmetije odprtih vrat Ogrin v zaselku Brezje, Selo nad Polhovim Gradcem 6, kjer se lahko okrepčamo.

Za Ogrinčevo kmetijo zavijemo s ceste po kolovozu navzgor in gremo po travnatem pobočju v gozd, vendar smo po nekaj korakih že zunaj.

višina: 788 m Gradišče

Ni opisa

Opis:

Po robu ob j. strani gozda na Gradišču (791 m) se zložno vzpenjamo proti razvodnemu hrbtu med dolinama Hrastnice na s. in Petračevim grabnom na j. strani. Na razpotju kolovozov gremo naprej po desnem, slabšem kolovozu navzgor po hrbtu, ki je bil nekdaj travnat, zdaj pa je precej zaraščen. Večkrat nas premamijo lepi razgledi, da se ustavimo. Nad dolino Hrastnice vidimo naselje Ožbolt nad Zmincem, na j. strani Petračev graben, Polhograjsko goro in Koreno, če pogledamo nazaj, pa vidimo vso pot, ki smo jo prehodili od Tošča. Ko se pot zravna, pridemo na plano in do razpotja na prevalu na v. strani Kopačevega vrha. Od kmetije odprtih vrat je 25 min.

višina: 822 m Kopačev vrh (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Z razpotja nas široka pot popelje po travnatem pobočju Kopačevega vrha proti bližnjemu gozdu, kjer stopimo na gozdno cesto. Na j. strani se pobočje z bukovim gozdom zelo strmo spušča v Petračev graben. Sprva ravna cesta se začne zložno spuščati. Kmalu smo iz gozda in na pobočju pod nami zagledamo Kopačevo domačijo, h kateri se na ovinku odcepi kolovoz. Na ovinku gremo naprej po desni, precej ravni cesti na preval Predole med Kopačevim vrhom in Mlako (914 m). Tam je razpotje planinskih poti in gozdnih cest. LPP in Polhograjska planinska pot nas začasno zapustita in se vzpneta na Mlako, od tam pa se spustita na Črni Vrh.

višina: 794 m Prosenov grič (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Cesta proti s. zavije na Ožbolt in v Bodoljsko grapo. TV in E-7 nadaljujeta na Črni Vrh po gozdni cesti mimo Ostreža. Od razpotja na v. strani Kopačevega vrha do prevala Predole je 25 min.

Precej ravna cesta se zvija po jv. pobočju Mlake, poraslem z listnatim gozdom. Le 10 min. smo potrebovali do stare domačije Ostrež, Črni Vrh 21. Še naprej gremo po cesti, ki preide na jz. pobočje Mlake in se začne zložno vzpenjati. Čez cesto teče več majhnih potočkov. Po 15 min. pridemo na travnato planoto Prosenov grič, na katerem je že več domačij naselja Črni Vrh. Pred nami se dviga Pasja ravan, na z. strani pa nad Poljansko dolino, v kateri opazimo cerkev sv. Volbenka z dvema zvonikoma v Logu nad Škofjo Loko, Gabrška gora, naprej pa Blegoš, Mladi in Stari vrh, zadaj pa se kažeta Kojca in Porezen. Z desne se z Mlake priključita LPP in Polhograjska planinska pot.

višina: 906 m Prosen

Ni opisa
0.8 km, 10 minut Prosen - Kuzovec

Opis:

Pot nadaljujemo skupaj z E-7 po asfaltirani cesti, ki se zložno spusti na širok preval s križiščem cest na v. strani Pasje ravni. Tik pod križiščem je domačija s kmečkim turizmom Pri Koširju, Jože Setnikar, Črni Vrh 46, telefon: 01/364 51 16. Od domačije Ostrež je 30 min.

višina: 855 m Kuzovec

Ni opisa

Opis:

Tik pod križiščem je domačija s kmečkim turizmom Pri Koširju, Jože Setnikar, Črni Vrh 46, telefon: 01/364 51 16. Od domačije Ostrež je 30 min.

višina: 838 m Črni vrh (Polhov Gradec)

ČRNI VRH, 830 m, 279 preb. Razloženo naselje sestavljajo samotne kmetije, raztresene po hribovju med potokoma Mala Božna na sv. in Velika Božna na j., ter hriboma Pasja ravan na sz. in Mlaka na sv. Središče naselja je pod hribčkom z župnijsko cerkvijo sv. Lenarta (861 m). Tam je tudi trgovina, nekaj korakov naprej ob cesti proti Polhovemu Gradcu pa je poslopje osnovne šole. Kraj sodi v dostavni okoliš pošte Polhov Gradec, z Ljubljano pa ima redne avtobusne zveze. Prebivalci se preživljajo s kmetijstvom, nekaj pa je zaposlenih v Ljubljani. Zaradi lepe lege in zdravega okolja se uveljavlja tudi turizem.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 918 m Kal (Pasja Ravan)

Ni opisa

Opis:

Tam levo skozi gozd, potem senožeti.

višina: 883 m Sivka (razpotje)

Ni opisa
2.3 km, 40 minut Sivka (razpotje) - Zameja

Opis:

Po poljski poti do Zameje, ki je zaselek hribovske vasi Planine.

višina: 778 m Zameja

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 794 m Planina nad Horjulom

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 727 m Suhi dol (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Nadaljujemo navzdol v Suhi dol, zaselek, kjer se stikajo vasi Planina, Šentjošt in Goli vrh.

višina: 696 m Suhi dol

Ni opisa

Opis:

V Suhem dolu se od ceste Gorenja vas - Polhov Gradec odcepi 4,5 km dolga cesta v Smrečje, vendar je za LPP markirana daljša pot, ki gre po višjem svetu, prečka takoj od bivše gostilne Justin (št. 28) cesto in gre po kolovozu v gozd, pride na cesto in po njej na Goli vrh 861 m.

višina: 884 m Jesenko (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Gozd se neha pod vrhom, ki ga pokrivajo senožeti, zato je z njega lep razgled po Loškem pogorju, Polhograjskem hribovju, okolici Vrhnike, Barju in Rovtah. Kmetije istoimenskega naselja so razložene po slemenu med Brebovnico in Malo vodo ter po bregovih pod vrhom.

višina: 814 m Oblak (razpotje)

Ni opisa
1.4 km, 30 minut Oblak (razpotje) - Lavrovec

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 888 m Lavrovec

Ni opisa
2.2 km, 30 minut Lavrovec - Smrečje

Opis:

Vas Smrečje sestavlja vrsta zaselkov, središče je vrh slemena pri baročni Marijini cerkvi iz 1769. Žig!

Pri Smrečju 11  se sestajajo ceste; z Vrhnike skozi Podlipo, ki se ji malo pred vasjo pridružuje cesta s Suhega dola, še prej pa iz Sentjošta; z Rovt in z Vrha nad Rovtami, ki se ji tik pred vasjo priključi cesti iz Žirov skozi Račevo. Ob žirovski cesti leži zahodno od Smrečja majhno Račevsko jezero.

višina: 705 m Smrečje

Ni opisa
7.8 km, 2 uri 10 minut Smrečje - Ulovka

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 636 m Ulovka

Ni opisa
1.2 km, 30 minut Ulovka - Špica (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 716 m Špica (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 720 m Zavetišče na Planini
Planinska postojanka:

Zavetišče stoji na Planini v neposredni bližini vrha Planine (735 m) v hribovju nad Vrhniko, Staro Vrhniko in Podlipsko dolino v skrajnem zahodnem delu Ljubljanske kotline.
Vrhniški planinci so 10. maja 2008 slovesno odprli nov 22 m visok razgledni stolp, narejen iz hrastovega lesa. Dolga leta so vzdrževali 20 m visok stolp, ki ga je leta 1955 postavilo Turistično društvo Vrhnika, s katerim so nadomestili manjšega, 16 m visokega in od Olepševalnega društva Vrhnika leta 1934 postavljenega, ki je bil porušen med 2. svetovno vojno. Svojo prvo željo po razgledišču so "izrazili" leta 1930, ko so postavili 3 - 4 metre visoko prežo.
Leta 1960 so začeli graditi planinsko zavetišče. Pozneje so ga povečali in obnovili. Zavetišče je odprto ob sobotah,  nedeljah in praznikih, razen sobot v juliju in avgustu. V gostinskem prostoru s kmečko pečjo je 24 sedežev; WC; tekoča voda, agregat za elektriko.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 582 m Lintvern (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 522 m Lintvern

Ni opisa
1.1 km, 10 minut Lintvern - Češnjac

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 380 m Češnjac

Ni opisa
1.5 km, 30 minut Češnjac - Blatni dol

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 382 m Blatni dol

Ni opisa
1 km, 10 minut Blatni dol - Kurja vas

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 313 m Kurja vas (Vrhnika)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 294 m Vrhnika (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 308 m Močilnik (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 298 m Močilnik

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 348 m Verd

Ni opisa
3.5 km, 1 ura 10 minut Verd - Izvir Trebina (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 395 m Izvir Trebina (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 528 m Borovnica (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 754 m Breg

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Breg - Mali Trebelnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 806 m Mali Trebelnik

Ni opisa
1.6 km, 20 minut Mali Trebelnik - Pokojišče

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 726 m Pokojišče

Ni opisa

Opis:

Pot čez Pokojišče.

višina: 712 m Rampa

Ni opisa
1.8 km, 50 minut Rampa - Vinji vrh (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 946 m Vinji vrh (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 845 m Sveti Vid (Žilce)

Ni opisa
4.6 km, 1 ura 20 minut Sveti Vid (Žilce) - Zavrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 800 m Zavrh

ZAVRH, 800 m, 15 preb. Obcestno naselje leži na oblem razvodnem slemenu med porečjema reke Iške na s. in reke Cerkniščice na j. strani slemena. Na jz. je na hribu Sv. Urh v bližini enako imenovana podružnična cerkev, na jv. strani pa se dviga hrib Resje (820 m). Prebivalci se preživljajo s kmetijstvom in gozdarstvom; obdelovalna zemlja je slabe kakovosti. Na tem območju so zgradili več počitniških hišic. Zavrh sodi v dostavni okoliš pošte Nova vas. Skozi Zavrh je speljana 21 km dolga Krpanova pot. V tem kraju je Fran Levstik slišal ljudsko zgodbo o prebrisanem silaku Martinu Krpanu, po kateri je napisal znamenito umetno pripovedko.

Na začetku vasi stoji spomenik v obliki skale, na kateri sta pritrjeni dve plošči. Na eni piše, da je bil v tem kraju 27. avgusta 1944 ustanovljen jurišni bataljon XVIII. divizije NOV in POS. Na drugi plošči pa preberemo, da je na območju soteske Iške in v okoliških vaseh od 1942 do 1945 delovala kurirska postaja TV-10 in da so padli kurirji te postaje Jože Bečaj, Anton Intihar, Jože Lah in Stane Zakrajšek.

TV-10 je bila ena prvih kurirskih postaj v Sloveniji. Ob ustanovitvi je imela šest kurirjev, pozneje pa se je njihovo število povečalo. Prvi komandir je bil Jože Baraga. Vzdrževala je zveze s TV-1 na Krimu, TV-17 na Ljubljanskem vrhu in TV-11 na Veliki gori nad Ribnico. Med ofenzivo oktobra 1943 so postajo izsledili in napadli Nemci; med umikom je bil smrtno zadet kurir Jože Bečaj - Vinko. Novembra 1944 se je postaja zaradi stalne nemške nevarnosti umaknila v Spodnjo Brigo na Kočevskem in tam delovala kot pomožna postaja med TV-12 in TV-13.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 611 m Kregane Laze (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Na drugi strani mostu je postavljena opozorilna tabla, da se kilometer navzdol začenja gozdni rezervat Iška Kočevsko-ribniškega gozdnogospodarskega območja. Cesta se začne vzpenjati na rob Rutarske planote. Na levi priteče izpod planote pritok Iške. Skoraj vso pot nas bo spremljal po grapi na levi strani, razen v spodnjem delu, kjer se cesta ovinkasto zvije okoli skalovja. Cesta se iz soteske dviga po jv. pobočju Mačkovca. Kljub strmini nam ni vroče, saj ves čas hodimo po gozdu. Ko po 45 min. premagamo strmino, pridemo na plano in v zaselek Predgozd, ki sodi v 20 min. oddaljeno naselje Selo pri Robu. V zaselku je nekdanja gozdarska hiša, zdaj kmetija odprtih vrat Silve Kraševec, Selo pri Robu 14, telefon: 01/788 94 62. Odprta je vse leto in ima 13 ležišč. Na lesenih tablah, nameščenih okoli lipe pred hišo, piše v slovenskem, hrvaškem, nemškem in angleškem jeziku, da se tam križata evropski pešpoti št. 6 Baltik-Jadran in št. 7 Atlantik-Črno morje.

višina: 831 m Predgozd (Mačkovec)

Ni opisa

Opis:

Markacij ni veliko, a tudi niso potrebne, saj pot vodi po cesti po slemenu skozi Rute: od vasi Selo, Rupe, Mohorje, Beštetje. In kot piše v knjižici, je treba ob hišicah (weekendih) na levi strani ceste zaviti desno v gozd, da bi presekali ovinek, ki ga dela cesta skozi vas Naredi. Ko prideš iz gozda, kreneš zopet po cesti na desno proti Lužarjem. Na koncu vasi je simpatično znamenje.

Ampak potem se v knjižici opis neha! Dejansko je treba na križišču zaviti v smeri Nova vas in po približno 500 metrih hoje po cesti kreniti v smeri, kamor kaže cestna tabla Strmca, Mramorovo.

višina: 795 m Naredi

Ni opisa
8.9 km, 2 uri 20 minut Naredi - Velike Lašče

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 535 m Velike Lašče

Ni opisa
3.6 km, 1 ura 10 minut Velike Lašče - Dule

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 572 m Dule

Ni opisa
1.2 km, 20 minut Dule - Podpeč

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 466 m Podpeč

Ni opisa
11.6 km, 3 ure 10 minut Podpeč - Krka

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 266 m Krka

Ni opisa
17.6 km, 4 ure 30 minut Krka - Žužemberk

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 218 m Žužemberk

Ni opisa
5.2 km, 1 ura 40 minut Žužemberk - Lašče

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 373 m Lašče

Ni opisa
13.6 km, 3 ure 40 minut Lašče - Sela pri Dolenjskih Toplicah

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 451 m Gornje Laze

Ni opisa
10.8 km, 3 ure 20 minut Gornje Laze - Vahta (razpotje)

Opis:

Čez Radoho.

višina: 579 m Vahta (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Čez Radoho.

višina: 614 m Prelaz Vahta

PRELAZ VAHTA, 615 m, imenovan tudi »Na Straži«, je dobil ime po vojaških stražarjih, ki so varovali takratne avstro-ogrske dežele pred turškimi vpadi. Ta prelaz je bil že od nekdaj zelo pomemben prehod na cesti, po kateri je med Karlovcem in Ljubljano potekal trgovski in poštni promet. Zdaj pelje čez prelaz magistralna cesta Ljubljana–Novo mesto–Metlika–Karlovac.


5.9 km, 1 ura 50 minut Prelaz Vahta - Gorjanski graben spodaj

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na razpotju se naši poti priključi planinska pot čez košenico Rute, ki prav tako vodi od Doma Vinka Paderšiča.

Hojo nadaljujemo po lokalni cesti. Onkraj razpotja je na desni gozdarska hiša (657 m). Tam je bila pred 2. svet. vojno parna žaga, imenovana "tovarna" ali "fabrika", v kateri so žagali les iz gorjanskih gozdov. Jeseni 1942 so jo požgali Italijani. V prostorih žage sta bili med vojno partizanska javka in zbirna baza. Po približno 15 min. je na desni strani ceste obsežna košenica s počitniško hišico. Če se ozremo nazaj, zelo lepo vidimo Trdinov vrh. Nekaj deset metrov naprej po cesti za nekaj trenutkov opazimo v kotlini Novo mesto, potem pa smo spet v gozdu. Cesta večkrat preseka gozdne jase, ob njej pa je tudi nekaj manjših košenic, ki jih poraščata grmovje in drevje. Po uri in četrt od razpotja pri "fabriki" se začne cesta bolj strmo spuščati ob mladem smrekovem gozdu proti bližnjemu prelazu Vahta.

višina: 650 m Gorjanski graben spodaj

Ni opisa

Opis:

Po E7 markirana pot s prelaza Vahta (615 m).

višina: 768 m Rute (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Malo višje v bližini doma, se na cesti Vahta-Krvavi kamen priključi pot z Vahte.

višina: 825 m Jelenov skok

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Planinskega doma pri Gospodični zavijemo po priključni cesti mimo počitniškega doma Elektro Novo mesto do bližnje lokalne ceste Vahta–Miklavž. Po njej bomo šli vse do prelaza Vahta, naša TV pa se do Jugorja spet združi s Trdinovo potjo. Do prelaza je 10,5 km, cesta pa je ves čas speljana po gozdovih na jz. pobočju Gorjancev, brez težavnejših vzponov in spustov, saj je nadmorska višina prelaza le 200 m nižja od tiste, na kateri stoji dom. Takoj za priključkom na cesto se navzgor odcepi označena pot na Trdinov vrh, po 10 min. pa navzdol steza čez Pangrč Grm v Novo mesto (3 h 45).

Planinska postojanka:

Novomeška podružnica SPD je v bližini studenčka Gospodična, na severozahodnem pobočju Gorjancev, postavila leta 1930 zavetišče z 20 ležišči; leta 1942 je bilo požgano. Na tem mestu je PD Novo mesto postavilo planinsko kočo in jo svečano odprlo 18. septembra 1949. Ker sčasoma ni več ustrezala potrebam obiskovalcev, so v letih 1973 in 1974 ob pomoči tekstilne tovarne Novoteks zgradili nov dom in ga odprli 21. junija 1975. Poimenovali so ga po narodnem heroju Vinku Paderšiču-Batreji (1916-1942), organizatorju OF v krajih pod Gorjanci. Doma se je oprijelo tudi ime "Gospodična po studenčku, ki izvira pod domom; Trdinova bajka pripoveduje o grajski gospe, ki se je pomladila, ko se je v njem umila. Leta 1984 je dom vzela v zakup Tovarna zdravil Krka iz Novega mesta, ta je dom preuredila in posodobila, leta 1990 pa tudi na novo opremila. Leta 1994 je potekla zakupna pogodba, z domom odslej gospodari PD Novo mesto samo. Dom je odprt od začetka maja do konca septembra, razen ob ponedeljkih in torkih, drugače pa ob sobotah, nedeljah in praznikih; za skupine ga odprejo po dogovoru tudi ob drugih dneh. V gostinskem prostoru je 100 sedežev, točilni pult; na terasi pred domom je pri mizah prostora za 100 oseb; v 4 sobah je 17 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 32 ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.
Dom je od 01.maja do 30. septembra odprt vsak dan razen ponedeljka in torka. Od 01.novembra do 30.aprila je dom odprt od sobote do nedelje, ter ob praznikih.



Opis:

Od Planinskega doma pri Gospodični. Takoj za domom stopimo na stezo, ki se po smučar­ski tekaški progi vzpenja proti vzhodu. Po 10 min pridemo na cesto Vahta—Krvavi kamen; po njej gremo mimo doma LD Brusnice, ki je 100 m pod cesto.

višina: 863 m Lovska koča

Ni opisa

Opis:

Gremo po cesti naravnost.

višina: 904 m Krvavi kamen (razpotje)

Ni opisa

Opis:

V 10 min pridemo na novo križišče cest pri Krvavem kamnu.

višina: 921 m Krvavi kamen

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 936 m Gorjansko jezero

Ni opisa
10.4 km, 2 uri 50 minut Gorjansko jezero - Pleterje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 236 m Pleterje

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Pleterje - Drča

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 238 m Drča

Ni opisa
1.3 km, 30 minut Drča - Mali Ban

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 373 m Mali Ban

Ni opisa
1.2 km, 20 minut Mali Ban - Spodnje Ržišče

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 404 m Spodnje Ržišče

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 373 m Velike Vodenice

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 152 m Kostanjevica na Krki

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 153 m Dom duhovnih vaj

Dolenc Boris - turistična kmetija
Sajevce 8
8311 Kostanjevica na Krki


16.1 km, 4 ure 20 minut Dom duhovnih vaj - Krško

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 189 m Krško

Ni opisa
4.5 km, 1 ura 30 minut Potočnica (razpotje) - Zdole

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 311 m Zdole

Ni opisa
7.5 km, 2 uri 20 minut Zdole - Pečice

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 424 m Pečice

Ni opisa
1.1 km, 30 minut Pečice - Pečice (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 540 m Pečice (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 497 m Turnič (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 478 m Grad Podsreda

Ni opisa
7.8 km, 2 uri 20 minut Grad Podsreda - Osojnikov križ

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 470 m Osojnikov križ

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 456 m Svete Gore (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 223 m Čehovec

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Čehovec - Bistrica ob Sotli

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 214 m Bistrica ob Sotli

Ni opisa
4.7 km, 1 ura 30 minut Bistrica ob Sotli - Okič (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 337 m Okič (razpotje)

Ni opisa
7.8 km, 2 uri 10 minut Okič (razpotje) - Buče

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 222 m Buče

Ni opisa
4.7 km, 1 ura 30 minut Buče - Virštanj

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 285 m Virštanj

Ni opisa
1.7 km, 40 minut Virštanj - Tičenca

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 313 m Tičenca

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 221 m Tičenca (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 255 m Slivje (razpotje)

Ni opisa
1.9 km, 40 minut Slivje (razpotje) - Olimje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 277 m Olimje

Ni opisa
1.5 km, 40 minut Olimje - Olimski potok

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 435 m Olimski potok

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 508 m Zalokar (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 514 m Škrjanc (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 202 m Podčetrtek

Ni opisa
4.6 km, 1 ura 30 minut Podčetrtek - Svet Ema

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 333 m Svet Ema

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 224 m Vila Rozina (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 229 m Rogaška Slatina

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 277 m Cerovec pod Bočem

Ni opisa
6.6 km, 1 ura 50 minut Cerovec pod Bočem - Rogatec

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 226 m Rogatec

Ni opisa

Opis:

lz Rogatca (222 m). Z Glavnega trga po glavni cesti proti Ptuju do odcepa lokalne ceste v Žetale. Po slednji gremo do zaselka Gabrje, ki spada v naselje Donačka Gora. Tu na levo po stranski cesti proti naselju Tlake; pred naseljem zavijemo po poti na desno v zaselek Lehno, kjer pridemo na cesto iz vasi Donačka Gora do planinskega doma. Cesta se zložno vzpenja. Kmalu skrene markirana pot na levo po j. pobočju na nizko sleme nad cesto in po njem spet na cesto v bližini Polajžarjeve kmetije (s to potjo smo precej skrajšali velik cestni ovinek).

višina: 541 m Polajžar (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Po cesti še 10 min do doma. Iz Rogatda 2 h.

Planinska postojanka:

Dom stoji na Polajžarjevem travniku na Sedlu pod vrhom Donačke gore, ki je dobila ime po cerkvici sv. Donata, staro ime gore je Rogaška gora, ki se iz Rogaške Slatine vidi kot rog. Prvo kočo je tik pod vrhom zgradila Rogaška podružnica SPD iz Rogaške Slatine in jo odprla 26. maja 1929; leta 1943 je bila požgana, po vojni pa je niso obnovili. PD Sloga Rogatec je leta 1974 sklenilo, da bo zgradilo nov dom. Dve leti so iskali primerno lokacijo. Leta 1976 so začeli graditi. Leta 1977 so popravili in razširili cesto do doma. Leta 1980 so uredili spodnje prostore in planincem omogočili zatočišče. Zaradi finančnih težav so dom in brunarico (depandansa) dogradili in odprli šele 23. junija 1984. Ob proslavljanju 40-letnice PD, 11. junija 1988, so dom poimenovali po domačinu, kulturnem in športnem delavcu ter dolgoletnemu članu PD Rudiju Lebiču (1929-1984), ki ima velike zasluge za gradnjo doma.Dom je odprt od 1. maja do 31. oktobra, razen ob ponedeljkih. Večje skupine se naj vnaprej najavijo.V gostinskem prostoru je 50 sedežev, točilni pult; pri mizah pred domom je 60 sedežev; v 5 sobah je 24 postelj, na skupnem ležišču pa bodo uredili 40 ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s kmečko pečjo; tekoča voda, elektrika.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 426 m Puški vrh

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Puški vrh - Cicelj

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 411 m Cicelj

Ni opisa
0.7 km, 20 minut Cicelj - Žlebovski vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 482 m Žlebovski vrh

Ni opisa
1.1 km, 40 minut Žlebovski vrh - Jelovice

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 622 m Jelovice

Ni opisa
0.9 km, 10 minut Jelovice - Kerješetov vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 589 m Kerješetov vrh

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 535 m Jelovice / Sv. Bolfenk

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 343 m Ptujska gora

Ni opisa
4.5 km, 1 ura 30 minut Ptujska gora - Janški vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 438 m Janški vrh

Ni opisa
11 km, 3 ure 10 minut Janški vrh - Zakl (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 232 m Zakl (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 230 m Podlehnik

Ni opisa
3.8 km, 1 ura 20 minut Podlehnik - Majski vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 357 m Majski vrh

Ni opisa
2.4 km, 40 minut Majski vrh - Dravinjski vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 319 m Dravinjski vrh

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 282 m Gradiški hum (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 218 m Dolane

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Dolane - Kralj (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 211 m Kralj (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 239 m Sveta Ana (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 212 m Grad Borl

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Grad Borl - Dolane

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 207 m Borl

Hiša usnja Herman
Dolane 8
2285 Cirkulane

02 761 20 01


0.2 km, 0 minut Borl - Borl (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 207 m Borl (razpotje)

Ni opisa
6.6 km, 1 ura 40 minut Borl (razpotje) - Formin

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 202 m Formin

Ni opisa
4.2 km, 1 ura 30 minut Formin - Cvetkovski vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 299 m Cvetkovski vrh

Ni opisa
5.3 km, 1 ura Cvetkovski vrh - Kogel

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 301 m Kogel

Ni opisa
4.5 km, 1 ura 30 minut Kogel - Ormož

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 216 m Ormož

Ni opisa
3.1 km, 50 minut Ormož - Zgornji Pušenci

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 215 m Zgornji Pušenci

Ni opisa
1.4 km, 30 minut Zgornji Pušenci - Hum

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 296 m Hum

Ni opisa
2.2 km, 30 minut Hum - Zgornji Šalovci

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 210 m Zgornji Šalovci

Ni opisa
5.3 km, 1 ura 40 minut Zgornji Šalovci - Kog

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 311 m Kog

Ni opisa
2.8 km, 50 minut Kog - Klumpa

Opis:

lz Koga (316 m) po Ormoški planinski poti. Iz središča naselja pri cerkvi sv. Bolfenka gremo po cesti med vinogradi skozi zaselek Mali Kog na vzpetino Klumpa (325 m), kjer stoji vodni stolp z razgledno ploščadjo.

višina: 324 m Klumpa

Ni opisa

Opis:

Od tod po cesti skozi zaselek Vrablovščak v Vuzmetince (231 m), razpotegnjeno naselje v dolini potoka Trnava. lz doline se povzpnemo v razloženo vas Kajžar na vinorodnem slemenu. Po cesti gremo nekaj časa proti Miklavžu pri Ormožu, vendar že pred njim zavijemo po stranski cesti skozi zaselek Slenčaves in po gozdu do kmeč­kega turizma Kosec. Od tod pridemo na cesto Ljutomer-Jeruza­lem.


Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

lz Železnih Dveri do Jeruzalema nadaljujemo po cesti, ki se zložno vzpenja po razglednem slemenu. Mimo Petovarjeve zidanice do razpotja.

višina: 261 m Železne Dveri

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 178 m Ljutomer

LJUTOMER, 179 m, 3413 preb. Mestno naselje leži ob vznožju Ljutomersko¬-Ormoških goric in na prehodu Ščavniške doline v ravnino Murskega polja. Ljutomer je središče Prlekije, pa tudi gospodarsko, kulturno, upravno in pro¬metno središče Murskega polja in njegovega gričevnatega obrobja. V Ljutomeru se od regionalne ceste Ormož–Murska Sobota odcepijo ceste proti Ptuju, Vidmu ob Ščavnici in Razkrižju. Skozi Ljutomer je speljana tudi železniška proga Ormož–Hodoš, od katere se v bližnjih Lukavcih odcepi proga v Gornjo Radgono. Najstarejši del mesta je Stari trg ob vznožju Kamenščaka (272 m), od koder se je naselje širilo na območje zdajšnjega Glavnega trga in sosednjih ulic. Po 2. svet. vojni so z regulacijo reke Ščavnice preprečili njeno poplavljanje, s tem pa so pridobili tudi prostor za razširitev mesta proti s. in v.; tam so nastala predvsem večja podjetja in trgovine. V zadnjem času so zgradili večje stanovanjsko naselje na obronkih nad dolino potoka Kostanjevica na j. strani mesta.

V bližini Ljutomera je potekala rimska cesta s Ptuja v provinco Panonijo. Ob njej je stala rimska naselbina: našli so bronaste izdelke, rimski denar in različne predmete. Ljutomer je bil prvič omenjen leta 1211 kot »Luotenwerde« in je bil v lasti deželnih knezov. Trške pravice in svoje sodišče je dobil leta 1265, ko je bilo v trgu 152 domačij. Nad naseljem je stal stolpast grad, ki je nastal iz strelskega dvorca; leta 1365 je bil omenjen kot Lutenberg, leta 1447 pa je pogorel. Tedaj je trg že imel svoj grb; v njem je bil upodobljen enorogi konj s tremi rdečimi križci na srebrnem ščitu, pozneje so mu dodali še zmaja. Tržani so bili po večini obrtniki, organizirani v cehih. Kraj je bil od 13. stol. tudi tržišče za poljedelske pridelke, zlasti pšenico ter vino iz Ljutomerskih goric. Ljutomer so od 1479 do 1605 kar sedemkrat napadli in izropali Turki, leta 1704 pa so ga požgali kruci. V 17. stol. je v kraju štirikrat morila kuga. Požari so trg upepelili desetkrat, prvič leta 1477 in zadnjič 1858. V drugi polovici 17. stol. je bilo tam tudi več čarovniških procesov.

V obdobju narodnega preporoda je imel Ljutomer pomembno narodnopolitično vlogo. Okoli slovenskih rodoljubov, predvsem župnika Mihaela Jaklina in gospodarstvenika Ivana Gottweisa, so se že pred marčno revolucijo 1848 zbirali narodno zavedni Slovenci. Njuno buditeljsko delo so nadaljevali D. Trstenjak, B. Raič, A. Klemen¬čič in številni drugi rodoljubi. Nasprotja med slovensko in nemško usmerjenimi tržani so se poglobila, zato so oboji začeli ustanavljati svoja društva. Slovenski rodoljubi so 6. septembra 1863 v spomin na 1000. obletnico prihoda sv. Cirila in Metoda priredili prvo narodno besedo na prostem. Slovensko pevsko društvo so imeli vsaj že leta 1867, v začetku leta 1868 pa so ustanovili še narodno čitalnico. Najpomembnejši dogodek v tem obdobju je bil prvi slovenski narodni tabor (9. avgusta 1868), na katerem je več kot 7000 ljudi zahtevalo zedinjeno Slovenijo. Na slovesnosti ob 100. obletnici tabora so v spomin na prvi slovenski narodni tabor v parku odkrili spomenik. Leta 1872 je začela poslovati slovenska posojilnica, ki je reševala kmete iz rok nemškega kapitala. Ljutomerski konjerejci so leta 1875 ustanovili prvo društvo za konjski šport; to je bilo tedaj drugo takšno društvo v Evropi.

Po 1. svet. vojni se je v Ljutomeru razvilo delavsko, viničarsko in kmečko gibanje za večje socialne pravice. Organizirali so več manifestacij, med njimi leta 1928 prvi viničarski kongres, leta 1931 kmečki praznik in leta 1938 viničarski tabor. Demonstracije delavcev, viničarjev in kmetov, ki so bile 1. septembra 1935, pa so se končale tragično. Orožniki so namreč demonstrante razgnali ter pri tem ubili Alojza Mavriča iz Bolfenka, dva protestnika pa ranili.

Aprila 1941 so Ljutomer zasedli Nemci in v njem vzpostavili svojo politično in policijsko oblast. Že 15. aprila 1941 so zaprli več zavednih Slovencev, jih zasramovali in junija 1941 izgnali v Srbijo. Prvi sestanek organizatorjev odpora je bil 1. junija 1941 pri Babičevih na Cvenu, vodil pa ga je profesor Jože Kerenčič. Ta je 12. julija 1941 sklical tudi prvi sestanek organizatorjev OF za ljutomersko območje in tedaj je bil ustanovljen mestni odbor OF. Aktivisti OF so prvo akcijo izvedli 30. avgusta 1941. Tedaj so na progi Ormož–Ljutomer iztirili vlak in za 48 ur ustavili promet. Oktobra 1941 so Nemci aretirali več aktivistov OF iz Ljutomera in okolice ter jih v zaporih mučili. 16. oktobra 1941 so pred nekdanjo mežnarijo ustrelili sekretarja OF za Ljutomer Jakoba Babiča (spominska plošča na Trgu Jakoba Babiča 2). Gestapovci so 17. novembra 1941 aretirali tudi Jožeta Kerenčiča, organizatorja narodnoosvobodilnega gibanja v Slovenskih goricah, in ga 27. decembra 1941 ustrelili na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru. Nemci so nadaljevali zastraševanje in 15. januarja 1942 ustrelili še pet talcev. Po spopadu med partizani in vlasovci 3. februarja 1945 so vlasovci ujeli hudo ranjenega okrajnega sekretarja ZMS Cirila Jureša - Maksa ter ga po grozljivem mučenju 4. februarja obesili na Glavnem trgu; tam zdaj stoji spomenik v njegov spomin. Na NOB in žrtve okupatorja opozarja spomenik v podobi Triglava ob Prešernovi ulici nasproti sodišča. V muzejski zbirki v nekdanji mestni hiši na Glavnem trgu 2 sta postavljeni stalni razstavi gradiva o taborskem gibanju na Slovenskem ter o novejši zgodovini Ljutomera in NOB na tem območju.

Šolstvo ima v Ljutomeru dolgotrajno tradicijo. Pouk se je začel že pred letom 1545. Leta 1861 je bila ustanovljena obrtna šola s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Jeseni 1919 ustanovljena meščanska šola je obstajala do okupacije. Glasbena šola Slavka Osterca je začela delovati leta 1927. Od leta 1963 je v mestu tudi gimnazija, imenovana po rojaku in jezikoslovcu Franu Miklošiču.

Ljutomer je dobil mestne pravice leta 1927. Središče mesta je Glavni trg, na katerem sta rotovž, zgrajen leta 1833 v klasicističnem slogu, in stebrasto Marijino znamenje s kipi iz leta 1729. Na trgu sta tudi hotel Jeruzalem in blagovnica Mercator. Najpomembnejši kulturni spomenik je župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika, zgrajena v začetku 15. stoletja. Prvotno romansko stavbo so večkrat dozidali in prezidali. Zdajšnjo podobo je dobila med leti 1688 in 1690. Pred turškimi vpadi so jo obdali s taborskim obzidjem. V cerkvi je nagrobnik iz leta 1449, znana pa je tudi po bogati baročni rezbarski opremi. Ohranjena sta dva baročno oblikovana dohoda pred cerkvijo, med katerima je kapela sv. Florijana. Pred kapelo so leta 1926 postavili spomenik jezikoslovcu dr. Franu Miklošiču (1813–1891), domačinu iz bližnjega Radomerščaka.

Do druge svetovne vojne je bil Ljutomer podeželsko mestece s slabo razvito industrijo. V mestu sta bili dve usnjarni, dva večja mlina in opekarna. Mestu so dajale utrip upravne funkcije (okraj, občina, sodišče itd.), trgovina in obrt, zaradi katerih so prihajali v Ljutomer tudi okoličani. Po vojni so se razvile kovinska, tekstilna, lesna, živilska, gradbena in farmacevtska industrija. Po osamosvojitvi Slovenije so v mestu nastala številna nova podjetja, kot so npr. industrija montažnih gradbenih materialov Imgrad, tovarna masivnega pohištva Murales, tovarna kmetijskih strojev Tehnostroj, montaža in servis hidravličnih dvigal Arko, izdelava specialnih nadgradenj Natral, rudarstvo, proizvodnja in gradbeništvo Segrap, kmetijstvo in predelava Ljutomerčan ter še nekaj manjših podjetij. V Ljutomeru je sedež občine, upravne enote, okrajnega sodišča, poslovalnice Nove Ljubljanske banke in pošte, pa tudi več samopostrežnih in klasičnih trgovin, lekarna, hotel Jeruzalem ter precej gostinskih lokalov in različnih obrtnih delavnic. Za razvoj vinogradništva, kakovost priznanega ljutomerskega vina in njegovo prodajo skrbi delniška družba Ljutomerčan.

Iz Ljutomera je doma več pomembnih Slovencev, med njimi pedagog, peda-goški pisatelj in ustanovitelj Slovenske šolske matice Henrik Schreiner (1850–1920). V tem mestu je od leta 1901 do smrti živel in služboval odvetnik Karel Grossman (1864–1929), pionir slovenskega filma; leta 1905 je posnel dva kratka dokumentarna filma, leto pozneje pa še enega. Od leta 1924 do smrti je tam živel tudi pesnik in dramatik Cvetko Golar (1879–1965).


7.3 km, 1 ura 50 minut Ljutomer - Banovci

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na naslednjem razpotju pri gasilskem domu in kapeli zavijemo levo; desno bi prišli v Križevce pri Ljutomeru.

Ko pridemo do konca Banovcev, zagledamo krajevno tablo, ki nam pove, da prihajamo v obcestno naselje Grlava, 181 m, 111 preb. Pred vasjo spet opazimo Murico. Tudi ta kraj je bil prvič omenjen v deželnoknežjem urbarju iz let 1265–1267. Tedaj se je imenoval Gyrlavesdorf in je štel 10 kmetij. Na Grlavi so se 5. januarja 1945 spopadli partizanski kurirji in vlasovci; v boju je padel Janez Viher - Oskar s Kajžarja pri Kogu, prvi komandir kurirske postaje S-15 na Kogu. Na Grlavi je 9. marca 1945 padel tudi Vinko Puklavec -Srečko, doma s Koga, drugi komandir postaje S-15. TV nas popelje skozi vas mimo kapele, gasilskega doma in gostišča do železniške proge Ljutomer–Murska Sobota. Cestni prehod je zavarovan z zapornicami. Takoj za progo smo že v obcestnem naselju Krištanci, 180 m, 76 preb. Iz Veržeja smo hodili eno uro. Tudi Krištanci so bili kot strelski dvorec Cristram prvič omenjeni v deželnoknežjem urbarju iz let 1265–1267. Pot nas vodi skozi vas mimo kapele do razpotja, ob katerem raste velik kostanj. Zavijemo levo, prečkamo Murin rokav Sirotka, potem pa nadaljujemo mimo gasilskega doma Krištanci-Šalinci do razpotja s kapelo. Na razpotju zavijemo po glavni lokalni cesti na desno, že po nekaj minutah pa se obrnemo levo na makadamsko vaško cesto v Babince. Ob cesti na desni je mrtev rokav Murice. Kmalu zagledamo električni daljnovod in naselje. Na razpotju pred vasjo nadaljujemo pot po desni proti vasi Babinci; na začetku vasi stopimo na asfaltirano cesto. Iz središča Krištancev smo hodili 45 min.

Babinci, 178 m, 292 preb. Gručasto naselje leži na mokrotnem svetu ob Murici. Prvič je bilo omenjeno kot Wahendorf v deželnoknežjem urbarju iz let 1265–1267. Tam je takrat stalo več strelskih dvorcev za obrambo pred Madžari. Na prvem razpotju zavijemo levo do bližnje Marijine kapele, pri kateri je drugo razpotje. Na električnem drogu pri kapeli gnezdijo štorklje. Na razpotju gremo desno po asfaltirani cesti proti Ljutomeru. Za vasjo prečkamo Murico in kmalu se nam pogled ustavi na dolgem slemenu Kamenščaka nad Ščavniško dolino. Kmalu pridemo v industrijsko predmestje Ljutomera in do regionalne ceste Murska Sobota–Ljutomer, ki jo dosežemo pri železniški postaji in novi bencinski črpalki. Po Kolodvorski ulici, kot se imenuje regionalna cesta na s. začetku mesta, se odpravimo proti središču Ljutomera. Prečkamo železniško progo, pridemo do kanala reke Ščavnice, kjer dobi Kolodvorska ulica ime Prešernova ulica. Po njej se odpravimo mimo spomenika NOB čez reko Ščavnico in naprej na Glavni trg v središču mesta. Iz Babincev do tja je 45 minut.

višina: 181 m Banovci

Ni opisa
1.4 km, 20 minut Banovci - Veržej

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Iz Veržeja nadaljujemo TV skupaj s Pomursko potjo po manj prometnih lokalnih cestah skozi strnjena naselja na Murskem polju do Ljutomera. S Trga Slavka Osterca zavijemo levo do regionalne ceste Murska Sobota–Ljutomer, jo prečkamo in se po asfaltirani cesti napotimo proti Banovcem, ki jih že vidimo pred seboj. Na desni vidimo vzgojnoizobraževalni zavod in novo osnovno šolo v Veržeju. Po 20 min. pridemo v gručasto naselje Banovci, 182 m, 192 preb. Vzhodno od vasi je termalno kopališče Banovci; tam je tudi turistični kamp. Skozi vas teče Murin rokav Murica. Kraj je bil prvič omenjen kot Wanitzen v deželnoknežjem urbarju iz let 1265–1267. Pot po glavni vaški cesti nas vodi skozi vas. Na prvem razpotju se na levo odcepi cesta do kopališča.

višina: 183 m Veržej

VERŽEJ, 183 m, 956 preb. Gručasto ravninsko naselje leži na obeh straneh regionalne ceste Ljutomer–Murska Sobota. Novejši del naselja se je na s. razširil proti reki Muri. Kraj je bil naseljen že v prazgodovinski dobi, o čemer pričajo sledovi naselbine iz tega obdobja in najdeni predmeti. Našli so tudi ostanek rimskega poslopja in več staroslovanskih obsenčnikov. Veržej je imel ob prehodu čez Muro strateški položaj. Zaradi bližnje meje z Ogrsko so morali Veržejci stražiti brod čez Muro in ga braniti pred sovražniki. Leta 1342 je naselje postalo trg, tržani pa so lahko brez carine in mitnine prodajali svoje blago po takratnih avstrijskih deželah. Kot obmejni kraj je bil Veržej izpostavljen napadom Madžarov in Turkov, zato so okoli leta 1550 v trgu naselili strelce in ti so imeli vse do leta 1711 pomembno vlogo pri obrambi pred vpadi krucev oz. plenilcev. Na robu trga je stal strelski dvorec, ki so ga pozneje razširili v grad. Leta 1555 je cesar Ferdinand grad in posestvo podaril srbskemu uskoku Ivanu Margetiču in ta je za boj proti Turkom v gradu naselil svoje rojake. Kljub temu so Turki leta 1605 požgali tako grad kot trg. Gradu niso obnovili, zato je povsem razpadel. Uskoki so se sčasoma poslovenili, nanje pa dandanes še spominjajo nekateri priimki.

Cerkev sv. Mihaela je bila prvič omenjena leta 1545; leta 1605 so jo Turki požgali. Leta 1726 je bila zgrajena zdajšnja župnijska cerkev. Nad vhodnimi vrati je vzidan trški grb z ribo. V obdobju narodnega preporoda je postal Veržej izrazito slovenski trg. Šola je bila omenjena že leta 1729. Leta 1912 so salezijanci zgradili samostan in ustanovili Salezijanski zavod; v bližnjem poslopju je zdaj vzgojnoizobraževalni zavod.

Veržej je od leta 1998 samostojna občina. V naselju so pošta, več trgovin, gostiln in obrtnih delavnic. Ljudje se preživljajo s poljedelstvom in živinorejo ter z obrtnimi dejavnostmi, precej pa je zaposlenih tudi v Križevcih in Ljutomeru. Daleč naokoli slovi Babičev mlin na Muri z edinim še delujočim plavajočim mlinskim kolesom na reki. Na Trgu Slavka Osterca se bomo pri rojstni hiši in spomeniku spomnili domačina skladatelja Slavka Osterca (1895–1941). Ob robu trga v bližini cerkve stoji spomenik rojaka dr. Frana Kovačiča (1867–1939), zgodovinarja in borca za severno mejo. Na osnovni šoli je spominska plošča 26 padlim borcem NOV in žrtvam fašizma iz tega kraja.


2.8 km, 50 minut Veržej - Dokležovje

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na cestnem križišču, na katerem se na desno odcepi cesta v Bakovce, na levo pa v Ižakovce in Melince, gremo naravnost proti reki Muri. Takoj za vasjo pridemo do stare struge Mure, zdaj njen rokav Šanec, potem pa do mrtvice Mlaka, mrtvega rokava Mure. Pred mostom čez Muro so levo velike gramoznice, ki jih je zalila voda. Čez most prečkamo Muro, ki je tam že široka ravninska reka. Zapustili smo Prekmurje in prišli v Prlekijo. Od Mure proti Veržeju se na obeh straneh ceste širi listnati, po večini topolov gozd, značilen za mokrotni svet. Kadar Mura zelo naraste, je to območje poplavljeno. Med Muro in Veržejem pelje cesta čez tri mrtve rokave Mure: Mostiščarji, Stara Mura in Veržej. Mrtvice so domovanje številnih rastlinskih in živalskih vrst. Ko po približno 15 min. od mostu pridemo iz gozda, zagledamo Veržej. Z regionalne ceste gremo na desno skozi naselje. Pri gostilni Bobnar je odcep stranske ceste proti Babičevemu mlinu na Muri, TV pa zavije levo, na Trg Slavka Osterca v središču Veržeja.

višina: 183 m Dokležovje

Poznobaročna župnijska cerkev sv. Štefana je bila zgrajena leta 1844, kraj sam pa je bil prvič omenjen že leta 1322.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 179 m Beltinci (Krč)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 178 m Beltinci (razpotje)

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Beltinci (razpotje) - Beltinci

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Iz središča Beltincev pri gostilni Zvezda in blagovnici Mercator začnemo pot proti Veržeju po pločniku za pešce in kolesarje ob magistralni cesti proti Murski Soboti. Sprva nas še spremljajo hiše naselja Beltinci; velika stavba ob cesti, imenovana Granar, je stara shramba za žito.

višina: 178 m Beltinci

BELTINCI, 178 m, 2280 preb. Veliko gručasto naselje leži ob magistralni cesti Murska Sobota–Lendava ter ob stranskih ulicah levo in desno od ceste. Je gospodarsko, kulturno, politično in prometno središče Dolinskega. Od tam vodijo ceste proti Dobrovniku, Gomilici, Ižakovcem in Dokležovju. K Beltincem spadata tudi zaselka Konjšček in Hrenovice, nastala iz nekdanjih graščinskih pristav. Skozi naselje teče potok Črnec.

Sredi parka stoji Beltinska graščina, omenjena že v 13. stol. kot lastnina rodbine Jure. Že leta 1265 je pripadla lendavskim plemičem Banffyjem. Prvotno stavbo so pred Turki zavarovali z obzidjem, s štirimi stolpi in z jarkom. Zdajšnja graščina z okroglimi ogelnimi stolpi je iz 17. stol. Okoli graščine je park, v njem pa tudi nekaj eksotičnega drevja. Cerkev sv. Ladislava je bila še leta 1669 omenjena kot lesena kapela, že leta 1688 pa jo je zamenjala zidana. Zdajšnja župnijska cerkev je bila zgrajena leta 1742. Leta 1910 so jo po italijanskem vzoru predelali v neobaročnem slogu in ji prizidali grobno kapelo plemiške družine Zichy, zadnje lastnice graščinske veleposesti. V kapeli je renesančni relief Madone z otrokom, obok cerkvene ladje pa krasijo poznobaročne freske iz leta 1798. Na trgu pred cerkvijo sta kopija beneškega stebra sv. Panteleona in vodnjak.

Že nekdaj je bila v kraju razvita obrt; o tem pričajo ohranjena pravila čevljarskega in kovaškega ceha, ki jih je potrdila cesarica Marija Terezija. Šola je bila ustanovljena leta 1777, prvo šolsko poslopje pa je bilo zgrajeno leta 1865. V Beltincih so ob prelomu stoletja živeli številni učitelji, duhovniki in drugi izobraženci, ki so budili in utrjevali narodno zavest Slovencev.

Beltinci so od 1. januarja 1995 spet samostojna občina, v kateri živi 8256 prebivalcev. V kraju so poslovalnica Nove Ljubljanske banke, pošta, zdravstvena postaja, lekarna, osnovna šola, blagovnica Mercator, več trgovin in gostišč ter številni obrtniki. Precej prebivalcev je zaposlenih v manjših podjetjih, vzrejališču divjadi Fazan in Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, številni pa tudi v Murski Soboti. Zlasti mladi se radi ukvarjajo s kulturnimi in športnimi dejavnostmi, predvsem s folkloro in nogometom.

V Beltincih je več spominskih znamenj borcem NOV in aktivistom iz tega kraja. Na pokopališču je nagrobni spomenik narodnemu heroju Jakobu Molku - Mohorju, ki je padel 7. marca 1945. Ob cesti proti Murski Soboti stoji spomenik Jožetu Čehu - Poldetu, ki so ga 14. januarja 1945 iz zasede ubili Madžari. Na hiši v Panonski ulici št. 11 je pritrjena spominska plošča aktivistu Martinu Brumnu, ki je umrl 7. junija 1945 za posledicami štiriletne internacije v taborišču Dachau.


1.8 km, 30 minut Beltinci - Gančani (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na levi kmalu opazimo gojišče fazanov, na desni visoke silose v Lipovcih, pred nami pa naselje in zvonik cerkve v Beltincih. Mimo prvih hiš in nove pošte v veliki poslovni stavbi pridemo nasproti gostilne Zvezda na magistralno cesto Murska Sobota?Lendava oziroma na Panonsko ulico, kot se imenuje magistralka skozi naselje.

višina: 178 m Gančani (razpotje)

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Gančani (razpotje) - Gančani

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Iz Gančanov do Beltincev vodi TV po kolesarski stezi ob ravni asfaltirani cesti. Na obeh straneh se širijo polja.

višina: 178 m Gančani

GANČANI, 179 m, 996 preb. Gručasto naselje leži ob cestah Beltinci–Dobrovnik in Bratonci–Bogojina na ravnini Dolinsko, ki se razteza med reko Muro in gričevjem Goričko v s. delu Prekmurja. Naselje obdajajo širna polja, na katerih pridelujejo pšenico in koruzo. Na s. strani proti reki Ledavi so tudi travniki in mešani gozd. Na območju Gančanov je bila naselbina že v bakreni dobi, vendar je kmalu propadla. V srednjeveških listinah so Gančani omenjeni kot del lendavskega veleposestva, cerkveno pa so pripadali turniški pražupniji. Po letu 1648 so postali last graščine v Beltincih. V središču naselja je podružnična cerkvica Srca Jezusovega. Šola je bila ustanovljena leta 1876, leta 1978 pa so jo zaprli; otroci zdaj hodijo v šolo v Beltince. Prebivalci se preživljajo s poljedelstvom in živinorejo, razvita pa je tudi obrt, zlasti tradicionalno sodarstvo in novejše pletilstvo, pa tudi nekatere druge obrti. Precej krajanov se vozi na delo v Beltince in Mursko Soboto. V Gančanih sta dve trgovini in več gostiln. Naselje sodi v dostavni okoliš pošte Beltinci.

Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije se začenja prav v Gančanih. Kraj ima namreč velik pomen za narodnoosvobodilno gibanje v Prekmurju. V Križaničevem hrastju na j. strani naselja naj bi bil 18. oktobra 1941 sestanek okrožnega komiteja KPS za Prekmurje, vendar je bil izdan. Madžarski vojaki so obkolili dogovorjeni kraj. V nenadnem spopadu je padel Štefan Kovač - Marko, politični vodja narodnoosvobodilnega gibanja v Prekmurju. Laže ranjen je bil Vinko Megla, vendar se je skupaj s preostalimi člani, ki so na sestanek šele prihajali, rešil. Ob cesti, ki pripelje iz Beltincev, stoji tik pred Gančani spomenik narodnemu heroju Štefanu Kovaču - Marku. Rojen je bil 28. avgusta 1910 v Nedelici pri Turnišču. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani, potem pa se je zaposlil kot odvetniški pripravnik v Murski Soboti in Mariboru, kjer se je vključil v napredno gibanje in postal član Komunistične partije. Leta 1938 je postal sekretar okrožnega komiteja KPS za Prekmurje. Februarja 1940 so ga zaprli v koncentracijsko taborišče v Bileči. Aprila 1941 je kot vojni ujetnik pobegnil v Prekmurje in začel tam organizirati narodnoosvobodilno gibanje. Priporočam, da obiščete njegovo rojstno hišo v Nedelici, št. 118. To je značilna, s slamo krita panonska hiša, urejena kot etnološki in kulturno-zgodovinski spomenik. Za hišo muzej skrbi herojev sin Štefan Kovač, telefon: 041/781 447. Ogled je mogoč ob vsakem času; če Kovačevih ni doma, lahko pokličite tudi sosedovo telefonsko številko, napisano na vratih. V Nedelico se pripeljemo iz Gančanov skozi Turnišče ali iz Beltincev skozi Lipo in Gomilico.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 188 m Moravske Toplice

Ni opisa