Išči po točkah

Začetek: Špik

Konec: Pastirska koča na planini Korošica

Razdalja: 56.1 km Čas hoje: 18 ur 10 minut Zahtevnost: Zahtevna pot Označenost: Ni označeno!

Opis

višina: 2466 m Špik
Vrh:

ŠPIK, 2472 m, vrh v Martuljkovi skupini, je med najlepšimi vrhovi v Julijskih Alpah, toda le, če ga gledamo s s. strani iz Gozd-Martuljka ali iz Srednjega Vrha nad njim. Martuljkova skupina se razteza v mogočnem polkrogu nad Zgornjo Savsko dolino med Kranjsko Goro in Mojstrano ter med dolinama Velika Pišnica in Krnica na z. ter dolino Vrat na v., pri Oltarju pa se veže na masiv Škrlatice na j. strani. Na z. zaključuje verigo vrhov Rigljica (1911 m) nad Veliko Pišnico, na v. pa Sleme (2077 m), odkoder se hrbet skupine znižuje proti Mojstrani. Vmes so od z. proti v. pomembni vrhovi: Frdamane police (2284 m), Špik, Mala Ponca (2502 m), Velika Martuljška Ponca (2602 m), Oltar (2621 m), Dovški Križ (2542 m), Široka peč (2497 m), Škrnatarica (2448 m), Kukova špica (2427 m) in Sleme. S. stene vrhov so strme in prepadne, vmesni grebeni so ostri in odsekani. Pečevje je večinoma krušljivo. Martuljkova skupina je tako kot vse Julijske Alpe grajena iz apnencev in dolomitov.
Markirana pot pripelje le na Špik in sicer po njegovem j., pohlevnejšem pobočju. Vrhovi Martuljkove skupine so zaradi težke dostopnosti pravi raj za alpiniste. S. tisočmetrska stena Špika nad krnico Pod Srcem spada med najprivlačnejše cilje alpinistov; direktno smer sta prva preplezala Mira Marko Debelakova in dr. Stanko Tominšek 5. in 6. septembra 1926. Na s. strani skupine sta lepi izletniški planinski točki krnici Pod Srcem in Za Akom; dostop iz Gozd-Martuljka. Na potoku Martuljek sta dva slapova; k prvemu pelje steza skozi sotesko, k drugemu je odcep od steze, ki pelje Za Ak.
S Špika je izredno lep razgled na vse strani, zlasti na bližnje vrhove v skupini, pa na Škrlatico, Razor, Prisojnik, Vršič, Mojstrovko, Ponce, Mangrt, Jalovec, na Zgornjo Savsko dolino na s. strani in greben Karavank s Kepo nad njo in ob dobri vidljivosti vse do Visokih in Nizkih Tur.


3.7 km, 1 ura 10 minut Špik - Velika Pišnica

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

lz Kranjske Gore (809 m) po cesti proti Vršiču. Pred mostom čez Veliko Pišnico pod hotelom Erika na gozdno cesto ob rečici in po njej do odcepa poti na Špik; od mosta 35 minut.

Tu levo navzgor po gozdu do gruščnatega izteka Kačjega grabna. Po strmini na j. strani grabna; pot se v ključih dviga po strmem gozdnatem pobočju. Po strmih žlebovih nad gozdno mejo in po melišču pod zatrepom med Lipnico in Špikom se povzpnemo do vznožja vršne zgradbe Špika; ob njem desno in po strmem koritu na škrbino, kjer se pridružimo poti iz Krnice čez Lipnico. Po njej levo in po pečevnati strmini na vrh.

Pot po koritu na škrbino med Lipnico in Špikom ter naprej na vrh je uvrščena med zahtevne poti.

lz Pišnice 4 h.

višina: 917 m Velika Pišnica

Ni opisa
2 km, 30 minut Velika Pišnica - Hotel Erika

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pred mostom čez Veliko Pišnico pod hotelom Erika na gozdno cesto ob rečici in po njej do odcepa poti na Špik (levo), naravnost vodi pot proti Koči v Krnici. 

Od mosta 35 minut.

višina: 857 m Hotel Erika

Ni opisa
2.6 km, 40 minut Hotel Erika - Kranjska gora

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 808 m Kranjska gora

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 799 m Kranjska gora (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 743 m Gozd Martuljek

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 744 m Gozd Martuljek (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa
1.3 km, 20 minut Lešnikov klanec (razpotje) - Belca

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 693 m Belca

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 673 m Spomenik Jakobu Aljažu

Ni opisa

Opis:

Nadaljujemo pot in po nekaj minutah smo že v središču Mojstrane na Triglavski cesti.

višina: 650 m Mojstrana

Mojstrana, 641 m, 1.175 preb., je gručasta vas na terasi ob sotočju Bistrice in Save Dolinke. Na v. robu terase se dviga strmo z. gozdnato pobočje Mežakle (1593 m), na z. robu pa precej nižje strmo skalnato Grančiše (844 m). Na j. strani se začenja dolga dolina Vrata, na s. pa je vas pozidana vse do Save. Razvoj kraja je v preteklosti povezan s fužinarstvom; železovo rudo so kopali v Požaju nasproti Cmira in na j. strani Mojstrane, topilnica pa je bila pod Tičjo pečjo. O fužinarstvu v tem kraju je pisal že Valvasor. Ob koncu 19. in začetku 20. stol. je bila tu cementarna, za katero so pridobivali lapor pri bližnji vasi Belca. V Mojstrani je popolna osnovna šola, več gostiln in trgovin, pošta in trafika; pred šolo so leta 1993 odkrili doprsni kip Jakoba Aljaža. Na vznožju Mežakle je urejeno smučišče z vlečnico. Ob cesti na v. strani vasi stoji zelo stara cerkev sv. Klemena; ljudsko izročilo pravi, da so jo zgradili na mestu, kjer sta prenočevala sv. Ciril in Metod na poti v Rim, kamor sta nesla ostanke sv. Klemena.

Z razvojem planinstva je postala Mojstrana pomembno izhodišče za ture v Triglavsko pogorje s s. strani. Zaznamovana pota vodijo na Triglav skozi tri ledeniške doline: Vrata, Kot in Krma. Najdaljša in najzložnejša je pot skozi Krmo, ki jo najbolj uporabljajo pozimi. Najkrajša pot je skozi Kot, po kateri pa planinci najmanj hodijo. Najobičajnejša je pot po dolini Vrat, ki spada med najlepše alpske doline. V vse tri doline pripeljejo ceste iz Mojstrane. lz Mojstrane v Vrata pa julija in avgusta ob petkih, sobotah in nedeljah vozi avtobus. Mojstrana je bila med obema vojnama tudi znano klimatsko zdravilišče. Po 2. svetovni vojni je turistična usmeritev nekaj časa zamrla, v zadnjih letih pa znova oživela.

V drugi polovici prejšnjega stoletja, ko še ni bilo nadelanih in označenih planinskih poti, je bilo v Mojstrani več odličnih gorskih vodnikov, kot Gregor Rabič — Grogar, Janez Klančnik — Simenc, Franc Smukavc — Smerc in Janez Klinar — Požganc. Iz Mojstrane je doma tudi Gregor Klančnik, dolgoletni predsednik PD Ljubljana-Matica ter ugledni gospodarstvenik in javni delavec. Planinsko življenje v tem kraju in na sosednjem Dovjem je zelo razgibal prihod Jakoba Aljaža za župnika na Dovje, kjer je služboval od leta 1889 do smrti leta 1927. Pomemben planinski utrip mu je dala SPD, ki je v Vratih in Triglavskem pogorju gradila postojanke in pota. Tudi sedanje PD Dovje-Mojstrana, naslednik 8. januarja 1928 ustanovljene Triglavske podružnice SPD Dovje-Mojstrana, nadaljuje pot, ki so jo začrtali njegovi predniki; širšega pomena so zlasti delo Postaje GRS, gospodarska dejavnost, vzdrževanje planinskih poti in Triglavski planinski muzej z bogato zbirko dokumentov, fotografij in gradiva iz preteklosti planinske organizacije, ki je edini organizirani planinski muzej v Sloveniji.


6.4 km, 1 ura 40 minut Mojstrana - Hrušica pri Jesenicah

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 593 m Hrušica pri Jesenicah

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 576 m Jesenice (gimnazija)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 558 m Slovenski Javornik

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Javornik - Koroška Bela

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 622 m Koroška Bela

Ni opisa
3.6 km, 1 ura 50 minut Koroška Bela - Na sušeh (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1071 m Na sušeh (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1170 m Valvasorjev dom pod Stolom
Planinska postojanka:

Dom stoji na terasi v južnem pobočju Belščice, ki je severozahodni del Stolovega masiva. Prvotno je na tem mestu stalo rudarsko upravno poslopje, ker so tu kopali železno rudo; pred 1. svetovno vojno je bila v njem nemško-avstrijska postojanka: po vojni jo je prevzela Kranjska podružnica SPD, ki jo je adaptirala in odprla 22. julija 1923; poimenovali so jo po Janezu Vajkardu Valvasorju (1641-1693), piscu, tiskarju in izdajatelju pomembnih del za slovensko kulturo, med drugim tudi obsežne topografije "Slava vojvodine Kranjske.
Malo pred 2. svetovno vojno je Kranjska podružnica SPD zgradila nov dom, ki so ga odprli 11. junija 1939. Partizani so 30. aprila 1943 dom požgali. Po osvoboditvi je pogorišče prevzelo PD Radovljica, ki je zgradilo nov, velik dom in ga odprlo 6. junija 1954. Leta 1996 je bil zgrajen prizidek za nove sanitarije v pritličju in sanitarije in tuše s toplo vodo v nadstropju. Leta 2003 so obnovili ostrešje. Leta 2004 so v mansardi zgradili moderno predavalnico s 35 sedeži in 4 sobe z 12 ležišči s sanitarijami, umivalnico in tušem s toplo vodo. V letu 2005 pa so temeljito obnovili in povečali jedilnico, uredili šank in vhod. Leta 2009 so dogradili pokrito teraso z novim vhodom v dom in pridobili 25 sedežev. Zadnja posodobitev je bila v l. 2010 in sicer z izgradnjo čistilne naprave, centralnega ogrevanja, obnove sob v nadstropju, povečanja kuhinje in shrambe ter zamenjavo vseh starih oken.
Dom je redno odprt od sredine maja do konca septembra, sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. V gostinskem prostorih je  75 sedežev, točilni pult; pri mizah pred domom je 50 sedežev; v 7 sobah v pritličju  je  38ležišč , v 4 sobah v mansardi pa 12 ležišč; WC, v vsaki etaži, umivalnica in tuši s toplo in mrzlo vodo; gostinski prostor dodatno ogrevajo s krušno pečjo; tekoča voda, elektrika, radijska zveza, mobitel.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1207 m Žirovniška planina

Ni opisa

Opis:

Zabreška pot.

višina: 1224 m Zabreška planina

Ni opisa

Opis:

Zabreška pot.

višina: 1297 m Stara planina

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1072 m Tinčkova koča

Lovska koča.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1183 m Tinčkova koča (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1431 m Dom pri izviru Završnice
Planinska postojanka:

Dom stoji na zgornji Smokuški planini pod Pungartom na Zelenici, tik ob izviru potoka Završnica, pod mogočnima Begunjščico in Vrtačo. Objekt je bil zgrajen leta 1952, gre za nekdanjo karavlo JLA. Delno je bil obnovljen leta 1970 in je bil kot planinska koča znan s poznejšim imenom Dom Janeza Rezarja oziroma Planinski dom Iskra. PD Žirovnica, ki je bilo ustanovljeno leta 1996, je dom v istem letu z najemno pogodbo prevzelo od lastnika — ministrstva za obrambo RS — za dobo 25 let. Objekt ima svoje lastno vodno zajetje ter električni prildjuček prek kabelske povezave od Doma na Zelenici. PD Žirovnica je stavbo povsem prenovilo.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1541 m Planinski dom na Zelenici
Planinska postojanka:

Dom stoji na mali ravnici Zeleniškega sedla med severnim ostenjem Begunjščice in južnim pobočjem obmejnega grebena Na Možeh. Prvo kočo na Zelenici je leta 1929 zgradilo pet zasebnikov, vendar je niso hoteli dati v najem Tržiški podružnici SPD; koča je bila med okupacijo požgana. Leta 1950 so začeli graditi planinski dom delavci šole milice, ki je bila takrat v Begunjah; nedokončani dom je 15. decembra 1952 prevzelo v najem PD Tržič, ki ga je zasilno usposobilo in naslednje leto tudi odprlo. S pogodbo med RSNZ, ki je bil lastnik zgradbe, in PZS, je 24. julija 1962 dobilo PD Tržič objekt v trajno last. Postojanko so po prevzemu popolnoma dokončali in opremili ter jo slovesno odprli 19. januarja 1966. Leta 1992 so nadzidali vhodni prizidek in s tem pridobili učno sobo. Dom je decembra 1999 popolnoma pogorel in se sedaj postopoma obnavlja.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1280 m Koča Vrtača

Ni opisa
1.3 km, 10 minut Koča Vrtača - Hotel Podljubelj

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1058 m Hotel Podljubelj

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa