Išči po točkah

Začetek: Pivka

Konec: Koča Mladika na Pečni rebri

Razdalja: 15.4 km Čas hoje: 4 ure 30 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 569 m Pivka

Ni opisa
1.6 km, 20 minut Pivka - Petelinje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 546 m Petelinje

Ni opisa
6.8 km, 1 ura 50 minut Petelinje - Rakitnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 523 m Rakitnik

Ni opisa
4.8 km, 1 ura 20 minut Rakitnik - Postojna

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 548 m Postojna

POSTOJNA, 540 m, 8548 preb. Mesto leži na skrajnem v. robu Pivške kotline na j. strani Postojnskih vrat (612 m), naravnim prehodom iz Srednje Evrope do Jadrana. Postojna je bila prvič omenjena leta 1226. Na hribu Sovič (677 m) je bil grad oglejskih patriarhov, pozneje goriških grofov, v njem je bil sedež obsežnega gospostva. Leta 1371 je postal last Habsburžanov. Po letu 1403 sta grad in naselje, ki se je razvilo pod Sovičem, prehajala v roke zdaj enega, zdaj drugega mogočnika. Leta 1498 je bila Postojna že omenjena kot trg. V 16. stol. so Turki trg kar petkrat napadli, vendar gradu niso mogli zavzeti. Ker je grad leta 1689 uničila strela, so leta 1700 ob vznožju Soviča zgradili spodnjo graščino. V njej je zdaj Inštitut za raziskovanje Krasa. Za časa Marije Terezije je Postojna postala središče Notranjske z okrožnim uradom. Leta 1770 je bila ustanovljena župnija in takrat je bila zgrajena tudi župnijska cerkev sv. Štefana. V obdobju Ilirskih provinc je bila v Postojni ustanovljena gimnazija; znova so jo odprli šele leta 1945. Slovenska meščanska šola je bila ustanovljena leta 1906. Leta 1909 je Postojna postala mesto. Med obema vojnama je pripadala Italiji, v mestu pa je bila nameščena močna vojaška posadka.

Na razvoj Postojne sta občutno vplivala Postojnska jama in odlična prometna lega. Ko so leta 1857 zgradili železniško progo Dunaj–Trst, se je začel bolj razvijati turizem. Leta 1874 so odprli prvi »Grand hotel« na Krasu. V Postojni je bilo leta 1883 ustanovljeno tudi prvo turistično in olepševalno društvo na Slovenskem, šest let pozneje pa je bilo tam ustanovljeno tudi prvo Jamarsko društvo Antron. Turistični razcvet je doživela Postojna zlasti po 2. svetovni vojni.

Postojna je zdaj gospodarsko, kulturno, zdravstveno in trgovsko središče Notranjske. Pomembne ustanove so Speleološki inštitut, srednješolski center, Notranjski muzej, bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo, zdravstveni dom, občina in več upravnih enot regijskega pomena. Za razvoj turizma skrbijo družba Hoteli Turizem, hotel Kras, hotel Jama, več gostinskih objektov in turistično društvo. V mestu je tudi več gospodarskih organizacij, npr. Gozdno gospodarstvo, kovinska industrija LIV, trgovska družba Mercator in še več drugih podjetij, trgovin in obrtnih delavnic, poleg teh pa tudi poslovna enota Banke Koper, pošta, lekarna in več turističnih agencij.

V Postojni je bilo rojenih več pomembnih Slovencev, med njimi pisatelj Alojz Kraigher (1877–1959), skladatelja Vilko Ukmar (1905–1991) in Alojz Srebotnjak (1931) ter kipar Frančišek Smerdu (1908–1964).

V obdobju med obema vojnama so Italijani izvajali zelo hud pritisk na Slovence, da bi zatrli slovensko besedo. V Postojni je bil leta 1942 ustanovljen odbor OF (spominska plošča na Ljubljanski cesti 42), ki je v mestu in okolici organiziral narodnoosvobodilno gibanje. Zaradi zelo pomembne prometne lege so Italijani, pozneje pa tudi Nemci, zavarovali prometne poti, ki peljejo skozi Postojno proti Trstu in naprej v Italijo. Zato so jih večkrat napadale partizanske enote. Pomembne boje je septembra 1943, ko se je iz osvobojene Notranjske prebijala na Nanos, z Nemci bila Gradnikova brigada. Nemci so se maščevali in 28. septembra 1943 na Javorniški cesti ustrelili 19 talcev (spomenik pod Pečno rebrijo ob Javorniški cesti). Marca 1945 so zavezniki bombardirali mesto in poškodovali več hiš. Zadnje dni aprila 1945 je v bojih za osvoboditev Postojne padlo 156 borcev Hercegovske divizije, ki so pokopani v grobnici na vojaškem pokopališču na z. strani mesta. Na Trgu padlih borcev je spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja, delo domačina kiparja Frančiška Smerduja. V Notranjskem muzeju je poleg arheološkega gradiva in etnografske zbirke tudi oddelek NOB.


1.4 km, 30 minut Postojna - Jerišice

Opis:

Iz središča Postojne pri hotelu Kras gremo najprej po Ljubljanski cesti do odcepa Kalištrove ulice, po njej desno do Kolodvorske ceste, na kateri opazimo kažipot »Koča Mladika 30 min., Sv. Trojica 2 h 30«. Sledimo markacijam na levo po cesti Jeršice do podvoza pod železniško progo pri Komunalnem podjetju, potem gremo prek bližnjega nadvoza čez avtocesto in od tam že zagledamo Kočo Mladika na Pečni rebri (733 m).

višina: 602 m Jerišice

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
Planinska postojanka:

Koča stoji na južnem pobočju malo pod vrhom Pečne rebri (763 m). Zgradilo jo je PD Postojna in jo odprlo 7. julija 1957. Sprva je bila namenjena pionirjem, zdaj pa je prijetna razgledna izletniška točka. Kočo so večkrat obnavljali; leta 1960 so napeljali elektriko, leta 1968 pa so od Javorniške ceste do koče zgradili dostopno cesto. V gostinskem prostoru je 32 sedežev, točilni pult, pri mizah na terasi pred kočo je 20 sedežev; prenočišč ni; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; WC, voda kapnica, elektrika. Koča je trenutno zaprta zaradi obnove.