Išči po točkah

Začetek: Šentvid pri Stični

Konec: Planinski dom na Jančah

Razdalja: 22.2 km Čas hoje: 7 ur 40 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 334 m Šentvid pri Stični

Ni opisa

Opis:

lz Šentvida pri Stični (332 m). Od AP po cesti mimo cerkve in osnovne šole proti z. v Pristavljo vas (360 m) ob vznožju Gradišča; iz vasi po gozdni poti proti koči.

višina: 437 m Gradišče (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Po gozdni poti se vzpnemo na jaso in do koče.

Vrh:

GRADIŠČE, 519 m, je hrib na j. delu Metnajske planote med Stiškim kotom in Šentviško kotlinico, ki pripada Dolenjskemu krasu in Dinarskemu gorskemu sistemu. Površje planote sestoji iz apnenca in dolomita ter je prekrito z rdečo prstjo; na njem se pojavljajo kraške ponikve in vrtače. Na planoti se vrstijo zaobljene kope, hrbti in ploščati, skoraj ravni vrhovi, vmes pa so polja in travniki. Gradišče je poraščeno z mešanim gozdom, le vrh je travnat. Na vrhu stoji cerkev sv. Miklavža, ki se omenja že leta 1250. Sedanja cerkev je barokizirana, leta 1675 so ji prizidali kapelo sv. Antona Padovanskega. Glavni oltar iz leta 1705 ima še podobo »zlatega oltarja« 17. stoletja. Tu je bilo gradišče že v prazgodovinski dobi, ohranjeni so še ostanki srednjeveškega tabora. Ob vznožju na z. strani vrha je jama Katujški ali Brezovški kevdrc, ki jo opisuje Josip Jurčič v Spominih na deda pod naslovom »Jama, po kateri se pride na oni svet«. V bližnjem Malem Borštu je ok. 30 m globoka Šimankova ali Lavričeva jama z jezerom, iz katerega izvira voda v km oddaljenemu Viru. V okolici je več kraških jam.


Planinska postojanka:

Lavričeva koča stoji na južni strani hriba Gradišče (519 m) tik pod njegovim vrhom, v bližini cerkve sv. Miklavža, ki se prvič omenja leta 1250. Tu je bilo gradišče že v prazgodovinski dobi. PD Šentvid pri Stični je na občnem zboru leta 1987 sklenilo, da prevzame od Avto-moto društva Šentvid nekdanjo Lavričevo lovsko kočo na Gradišču z namenom, da jo obnovi in sposobi za planinske namene. Z delom so začeli jeseni 1987, ko so obnovili ostrešje in ga prekrili z novo streho. V naslednjih dveh letih so pod ostrešjem postavili leseno kočo in jo opremili. Uredili so okolico, postavili mize in klopi, zgradili klet in zunanje sanitarije. Kočo so odprli 1. maja 1990 in jo poimenovali "Lavričeva koča po Jožetu Lavriču ( 1898-1967), podjetniku iz Šentvida pri Stični, velikem ljubitelju narave, lovcu in ustanovitelju Lovske družine v Šentvidu pri Stični. Koča je odprta ob nedeljah in praznikih od 8. ure do večera. V gostinskem prostoru je 20 sedežev, točilnica s točilnim pultom; pri mizah pred kočo je 60 sedežev; prenočišč ni; zunanji WC; gostinski prostor ogrevajo s pečjo, voda kapnica, agregat za elektriko.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 671 m Pristava nad Stično

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Pristava nad Stično - Gradišče

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 642 m Gradišče

Ni opisa
1.2 km, 30 minut Gradišče - Kos

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 536 m Kos

Ni opisa
3.3 km, 1 ura 10 minut Kos - Obolno

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 717 m Obolno

Ni opisa
3.1 km, 50 minut Obolno - Brdo (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 669 m Brdo (razpotje)

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Brdo (razpotje) - Kopance

Opis:

Desna cesta pelje na Obolno, po levi pa gremo le kratek čas do odcepa, na katerem nas markacije usmerijo desno na gozdno pot.

višina: 684 m Kopance

Ni opisa
1.6 km, 40 minut Kopance - Veliko Trebeljevo

Opis:

Sprva ravna pot se pozneje zložno zvija navzdol po s. gozdnatem pobočju hriba Kopance (684 m) vse do bližine Velikega Trebeljevega, kjer spet pridemo na cesto, ki smo jo prej zapustili. Iz Leskovca je 60 min.

višina: 555 m Veliko Trebeljevo

VELIKO TREBELJEVO, 556 m, 77 preb. Gručasta vas leži na razvodnem slemenu med potokoma Besnica na z. in Reka na v. strani slemena. V bližini vasi, po njeni s. strani, je speljana regionalna cesta, ki prek Trebeljevega povezuje Litijo s Šmartnim pri Litiji, po dolini Besnice pa tudi z Ljubljano; do Litije je 12 km, do Ljubljane pa 20 km. Kraj je bil prvič omenjen že leta 1145. Vas je nekoč pripadala stiškemu samostanu, ta pa je zgradil tudi cerkev sv. Križa. Na zvoniku je letnica 1698, to pa je verjetno tudi leto postavitve cerkve. Kraj se razvija v privlačno turistično točko in je izhodišče za prijetne izlete. Na pobočju nad vasjo je urejeno smučišče, v okolici pa je precej počitniških hišic. Območje Trebeljevega je znano po nasadih vrtnih jagod.



Opis:

V Velikem Trebeljevem se nam pridruži Papirniška pot (Vevška pot), s katero gremo skupaj do Pečarja nad dolino Besnice. Od Cenkarjeve domačije gremo nekaj korakov do regionalne ceste Ljubljana–Litija in po njej proti Litiji; po nekaj minutah se najprej levo odcepi cesta v Malo Trebeljevo, pri transformatorju pa še druga s TV. Usmeri se zložno navzgor mimo okrepčevalnice in skozi veliko naselje počitniških hišic. Z vrha vzpetine zagledamo cesto, ki povezuje Prežganje s cesto Ljubljana–Litija, in cerkev na Prežganju. Spustimo se do asfaltirane ceste ter se po njej zložno vzpnemo na Prežganje. Ob cesti so že hiše tega naselja. S ceste se odpira lep pogled na Posavsko hribovje s Kumom. Po 30 min. smo pri šoli in trgovini na Prežganju.

višina: 630 m Prežganje

PREŽGANJE, 590 m, 120 preb. Razloženo naselje leži na prisojnem pobočju slemena in kopastega hriba, ki je razvodje med potokoma Reka na s. in Besnica na j. strani. Naselje obsega dve skupini hiš. Večje jedro je ob stranski cesti iz Zgornje Besnice na Prežganje, manjše pa ob lokalni cesti iz Trebeljevega, tik pod vrhom hriba. Župnijska cerkev sv. Marjete stoji na razglednem vrhu (657 m). Zgrajena je bila leta 1757, leta 1874 pa so jo povečali. Šolsko poslopje so postavili leta 1889; med NOB je bilo poškodovano, vendar so ga po vojni obnovili. Zdaj je v njem podružnična šola. V bližini šole je tudi trgovina. Na Prežganju so hudi boji divjali leta 1943 in 1944, ko so partizani napadli nemško postojanko v šoli in prosvetnem domu.



Opis:

Od šole nadaljujemo TV po lokalni cesti proti Tujemu Grmu in Jančam. Cesta se zložno spušča v smeri proti sz., po pobočju nad povirjem potoka Pirnik, sicer pritoka Besnice. Po 15 min. se desno odcepi cesta v zaselek Brezova Ravan. Le-to sodi v naselje Volavlje, 600 m, 150 preb., ki ga vidimo na prisojnem pobočju v bližini. Vas so 4. avgusta 1944 požgali Nemci. Pred vasjo začasno zapustimo cesto, ki naredi velik ovinek skozi vas. Steza se vzpne na pobočje desno nad cesto. Najprej nam pomaga nekaj stopnic, potem pa pridemo po travniku na novo cesto na s. strani Brezovega brda (682 m) in po njej mimo počitniških hiš do ceste, ki smo jo prej zapustili.

višina: 686 m Brezovo brdo

Ni opisa

Opis:

Sprva precej ravna cesta pelje po razvodnem slemenu med povirjema potokov Mala Reka na s. in Zahujka na j. strani. Na hribu pred seboj vidimo cerkev na Jančah, na slemenu nad Malo Reko Veliko Štango s cerkvijo sv. Antona, na slemenu nad Zahujko pa Gabrje pri Jančah. Kmalu se cesta zložno spusti na preval s križiščem cest in transformatorjem. Cesta naravnost pelje skozi Tuji Grm na Janče. Po njej gremo le nekaj korakov, potem pa zavijemo levo po stezi ob grmovju zložno navkreber v gozd. Lepa gozdna pot se zvije po gozdu, bogatem s kostanji, doseže odprto pobočje pod Jančami in se vzpne proti cerkvi, pri kateri pridemo na cesto. Le še nekaj korakov je do planinskega doma, h kateremu nas usmeri kažipot.

višina: 790 m Planinski dom na Jančah
Planinska postojanka:

Dom stoji na kopastem Janškem hribu, najvišjem vrhu Janškega hribovja, na katerem je pri bližnji cerkvi tudi jedro razložene vasice enakega imena. Leta 1953 je PD Litija odprlo v domačiji pri Mahkovcu planinsko zavetišče, ki ga je leta 1954 premestilo v sosednjo domačijo pri Galetu. Medtem so začeli postopoma graditi planinski dom, v katerem so najprej, 1. maja 1957, odprli zavetišče, 11. oktobra 1959 pa celotni dom. Takrat je dom dobil sedanje ime v spomin na boje II. grupe odredov z Nemci na tem območju leta 1942. Dom so večkrat obnavljali in posodabljali; leta 1982 so napeljali telefon, leta 1988 pa so zgradili velik zbiralnik za vodo kapnico. Dom je stalno odprt, obratovalni čas od 8. do 22. ure. V dveh gostinskih prostorih je 80 sedežev, pri mizah pred domom pa 150, točilnica; v 6 sobah je 21 postelj, na skupnem ležišču pa 25 ležišč; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, voda kapnica, elektrika, telefon.