Išči po točkah

Začetek: Kladje

Konec: Škofja Loka (muzej)

Razdalja: 40.6 km Čas hoje: 13 ur 35 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 788 m Kladje

Kladje, 787 m, je preval, na katerem se cesta iz Sovodnja prevesi proti Cerknem. Na prevalu je zaselek enakega imena, ki je del razložene vasi Podlanišče. Tu se stikata Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, tod teče razvodje med povodjem Idrijce in Poljanščice ter med Jadranskim in Črnim morjem. Na Kladju je AP avtobusnih prog Škofja Loka—Cerkno in Ljubljana—Cerkno.


1.6 km, 40 minut Kladje - Laniščar

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Lanišarja do Kladja gremo ves čas po asfaltni cesti, ki se zložno spušča. Na prisojnih bregeh so domačije razloženega naselja Podlanišče (660-800 m), ki spada v občino Čerkno. Z Ermanovca do Ledin nas bo spremljala Loška planinska pot.

Od Planinske koče na Ermanovcu do Kladja je 1 h.

višina: 921 m Laniščar

Ni opisa

Opis:

Pri kmetiji moramo v breg nad cesto, kamor nas pokliče markacija na macesnu. Mimo električnega droga pelje pot proti gozdu, potem po njem zložno navzgor. Po 10 min od Lanišarja smo pri razpadajoči nekdanji italijanski vojašnici. Mimo nje gremo desno na rob, kjer se pot pod vrhom Šanc (1048 m) na levi zložno spusti do kmetije Vrhovec. Na Šancah so sledovi rimskih utrdb. Ime spominja na obrambni zid, ki so ga v 5. stol. zgradili Rimljani proti barbarskim vpadom. Ko gremo proti kmetiji zagledamo travnato pobočje Ermanovca in na robu gozda ob cesti planinsko kočo. Od Vrhovca naprej pelje kar ravna cesta proti koči. Lepo vidimo Blegoš in vas Leskovico, nad njo Črni vrh, zadaj Ratitovec, levo vrhove Lajnarja, Slatnika, Koble in greben proti Črni prsti, spredaj pa Porezen. Po nekaj minutah se na levo odcepi pot na Blegoš, mi pa gremo še nekaj minut po cesti do planinske koče. Od Lanišarja do koče smo hodili 30 minut.

Od Bolnišnice Franja do Planinske koče na Ermanovcu je 3 h 30.

Planinska postojanka:

Koča stoji na razglednem slemenu severozahodno od vrha Ermanovec ob lokalni cesti, ki pelje s Trebije prek Stare Oselice in Slemena na Kladje. Kočo so gradili deset let, odprli pa so jo 7. septembra 1986. Poimenovali so jo v Dom Triglavske - XXXI. udarne divizije v spomin na enote, ki so se v sestavi te divizije bojevale na tem območju. Leta 1994 so ime postojanke skrajšali.Koča je odprta od 1. maja do 30. novembra, v zimskih mesecih pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. V dveh gostinskih prostorih je 35 sedežev, točilni pult; ob lepem vremenu postavijo pred kočo nekaj miz in klopi; v 4 sobah je 14 postelj, na skupnem ležišču pa 20 ležišč; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 962 m Preskar (razpotje)

Ni opisa
4.6 km, 1 ura 10 minut Preskar (razpotje) - Slajka

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 798 m Slajka

Ni opisa
1.4 km, 1 ura Slajka - Hotavlje

Opis:

S Slajke se spušča strma steza po senožetih skozi gozd strmo navzdol v dolino Hotaveljščice, ki jo doseže pri hotaveljski cerkvi.

Žig!

višina: 412 m Hotavlje

Hotavlje so vas v ozkem dolinskem grlu nad izlivom Hotaveljščice v Poljansko Soro, razprostirajo se ob cest, ki se od glavne ceste odcepi proti Kopačnici in Cerknem. Na cestnem razcepu spomenik NOB in gostišče Lipan. S ceste do vaške lipe na terasi vzhodno od vasi, kjer stojita kamnita miza in staro znamenje, ki mu je slike na novo napravil Ive Šubic. Turistično društvo prireja razne prireditve, s katerimi obuja stare običaje (smojkarsko tekmovanje, ples pod lipo).


1.7 km, 30 minut Hotavlje - Loge

Opis:

Po stezi nad cesto se LPP spusti na cesto v dolini Volaščice pred kamnolomom podjetja Marmor. Podjetje se je razvilo v sodobnega proizvajalca oblog iz naravnega kamna in izdelkov po naročilu. 

višina: 442 m Loge

Ni opisa
1.2 km, 40 minut Loge - Čabrače

Opis:

Pri sotočju Volaščice in Logarščice se odcepi pot v Čabrače, ki so prislonjene v južnem podnožju Blegoša. Pred vasjo obeležje NOB, baročno predelana cerkev sv. Jedrti z oltarno sliko Štefana Subica. 

višina: 617 m Čabrače

Ni opisa
5.9 km, 2 uri 20 minut Čabrače - Gora (Malenski vrh)

Opis:

Iz vasi levo po stezi nad njivami, na kolovoz in desno po stezi v grapo do mlina, ki je bil med vojno požgan, družina pa pobita; naprej na cesto in v vas Suša (izhodišče gozdne poti na Kal). Od tod do samotne hiše z obeležjem NOB, po kolovozu do mlina ob Karlovščici (gornji tok Logarščice), po slabi poti v vas Malenski vrh (705 m). Dalje po stezi skozi Jazbine na Goro, kjer stoji v višini 985 m baročna cerkev Matere Božje z lepim »zlatim« oltarjem (opis v Tavčarjevi povesti Cvetje v jeseni!). Obsežen razgled. Žig!

višina: 985 m Gora (Malenski vrh)

Ni opisa

Opis:

Od cerkve na Gori (1050 m) po kolovozu pod njivami in skozi gozd navzdol na preval Hlevišče 868 m na s. strani Gore.

višina: 868 m Preval Hlevišče

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na bližnjem razpotju nadaljujemo TV nekaj minut po levi asfaltirani cesti, potem pa zavijemo levo po kolovozu mimo hiš spet do asfaltirane ceste, po kateri se spustimo na preval Hlevišče (868 m) med Malenskim vrhom (1053 m) na j. in Mladim vrhom na s. strani. Z Brinja je 15 min. Čez preval vodi asfaltirana cesta Javorje–Gorenja Žetina, tam se odcepita asfaltirana cesta na Brinje in gozdna cesta do cerkve na Gori. Iz Četene Ravni do prevala smo hodili skupaj z LPP, ki se od tod vzpne na Goro.

višina: 904 m Voglar (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Čez polje gremo v smeri proti Blegošu, ki ga vidimo pred seboj, kmalu pa zavijemo navzdol proti gozdu v smeri proti Gori. Po kamniti gozdni poti se spustimo do velike Bohinčeve domačije ob močnem izviru potoka Murovšček. Tam je nekdaj stal mlin, v katerem je mlinar Blaž Bohinc mlel tudi za partizane. Ko je 24. marca 1945 to odkrila nemška policija, je za kazen ustrelila mlinarja, njegovo ženo in njunih pet otrok, zažgala mlin in trupla umorjenih zmetala v ogenj. Ostala sta dva sinova, ki ju takrat ni bilo doma. Mlina niso obnovili, na hiši pa je zdaj spominska plošča. Pri domačiji zavijemo na nasprotni hribček in po poti proti skupini hiš, ki jih zagledamo pred seboj. Ravna pot po robu nad asfaltirano cesto nas pripelje do ceste, po kateri gremo do hiš. To je zaselek Brinje na majhni terasi pod Mladim vrhom, sicer del vasi Gorenja Žetina. Iz Podvrha je 20 min. Na desni je velika obnovljena domačija, Gorenja Žetina 1.

višina: 885 m Podvrh (razpotje)

Ni opisa
1.4 km, 20 minut Podvrh (razpotje) - Javorje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 721 m Javorje

JAVORJE, 697 m, 189 preb. Razložena vas leži na prisojnem pobočju Starega vrha, gručasto jedro pa je ob križišču cest v Poljansko in Selško dolino ter proti Blegošu. V kraju so našli ostanke rimskega vodovoda, ki pričajo o zgodnji poseljenosti tega ozemlja. Za časa freisinškega gospostva je bil v Javorjah sedež županije. V vasi je kapelica z gotsko Pieta iz okoli leta 1440 in freskami Štefana Šubica iz 1861. Na razglednem pomolu stoji župnijska cerkev sv. Tilna iz začetka 18. stol. s slikami Janeza Šubica, oltarji Štefana Šubica in Layerjevim križevim potom. V Javorjah so podružnična osnovna šola, trgovina, gostilna in Kmetijsko-gozdarska zadruga. Prebivalci se preživljalo s kmetijstvom, precej pa je zaposlenih v Škofji Loki, Poljanah in drugod.

Kraj je zapisan tudi v zgodovini NOB. Oktobra 1943 so borci Prešernove in Vojkove brigade napadli žandarmerijsko postajo, ta pa se je potem odselila, ker se v kraju ni več čutila varno. Leta 1944/45 je v župnišču delovala partizanska šola. Šolsko poslopje in več drugih hiš je bilo med NOB požganih.


1.5 km, 45 minut Javorje - Četena Ravan

Opis:

Od gostilne v Javorjah gremo po asfaltirani cesti proti Staremu vrhu do ovinka s cestnim ogledalom in hiše Javorje 14, pri kateri zavijemo desno po vaški cesti med hišami. Pri hiši 21 spet zavijemo levo po bližnjici navzgor. To je stara opuščena kamnita cesta. Po njej se zložno vzpenjamo do električnega droga ob poti, tam pa zavijemo navzgor proti veliki kmečki hiši, p. d. pri Bošticu, Javorje 30. Po kolovozu pridemo do hiše, gremo desno mimo nje in navzgor po sadovnjaku. Nad hišo nas pot popelje na desni breg v smeri proti električnemu vodu. Kmalu zagledamo na v. strani Lubnik. S poti je lep pogled na Javorje, Delnice v dolini, na hribovje od Pasje ravni proti Žirovskemu vrhu ter še naprej na Cerkljansko in Idrijsko hribovje. Po 30 min. zložnega vzpona pridemo ob robu travnika na asfaltirano cesto Javorje–Stari vrh, z nje pa se na levo kmalu odcepi cesta v Podvrh. TV se zložno vzpne po desni cesti v Četeno Ravan.

višina: 925 m Četena Ravan

ČETENA RAVAN, 880 m, 36 preb. Gručasta vasica stoji v zavetni kotanji na vzhodnem obronku Starega vrha v bližini prevala Predole, kjer se cesta prevesi s poljanske na selško stran Škofjeloškega hribovja. Na razglednem pomolu nad vasico je cerkvica sv. Brikcija, katere zasnova je poznogotska; v njej je zlat oltar iz druge polovice 17. stol. Zanimiva je tudi Tavčarjeva hiša, Četena Ravan 2, v kateri se ukvarjajo s kmečkim turizmom. V veliki izbi je lesen strop z letnico 1799, v kotu pa je ohranjena slika na steklo, ki predstavlja Mučenico s krono. Vhodna vrata imajo gotske podboje, na pročelju pa so restavrirane ljudske poslikave svetnikov iz obdobja okoli 1799. Nasproti hiše je zidana kašča, katere zunanjost je poslikana z ornamenti in svetimi monogrami ter z letnico 1781. V vasi je živelo več rodov prednikov pisatelja Ivana Tavčarja, tam je bil doma tudi slavist, pesnik, zbiralec narodnega blaga in prvi slovenski redni profesor slavistike na graški univerzi Gregor Krek (1840–1905).

Večina prebivalcev se preživlja s kmetijstvom, pri treh hišah – pri vseh se pišejo Dolenc – pa se ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom.



Opis:

Strmo gor ob smrekovem gozdu ob senožeti.

višina: 965 m Četena ravan (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 730 m Božičev grič

Ni opisa
2.6 km, 50 minut Božičev grič - Vrhovčevo

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 832 m Vrhovčevo

Ni opisa
1.1 km, 20 minut Vrhovčevo - Tavčarjev vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 884 m Tavčarjev vrh

Ni opisa
1.9 km, 30 minut Tavčarjev vrh - Suša

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 798 m Suša

Ni opisa
1.6 km, 40 minut Suša - Dom na Lubniku

Opis:

Lokalna (Blegoška) cesta iz Škofje Loke, ki se v Podpulfrci odcepi od glavne ceste proti Gorenji vasi, do Lovske koče na Suši, 6 km, od tod do doma 40 minu, s Praprotna 2 uri.

višina: 1019 m Dom na Lubniku
Vrh:

LUBNIK, 1025 m, je med najvišjimi vrhovi Škofjeloškega pogorja; dviga se nad Škofjo Loko in Sorškim poljem. Škofjeloško pogorje, pisatelj Ivan Tavčar mu je dal ime Loško pogorje, ponekod ga imenujejo tudi Škofjeloško hribovje, se razteza med Poljansko in Selško dolino; na s. se spušča na Sorško polje, na z. pa meji na Cerkljansko hribovje. Nemški cesar Oton II. je leta 973 podelil takratno Loko z vsem zaledjem v fevd freisinškim škofom, ki so za svoje upravno središče zgradili mesto v rogovili Poljanske in Selške Sore; dobilo je ime Skofja Loka. Gospostvo freisinških škofov je trajalo 830 let — do leta 1803; ves ta čas so gospodarili tudi nad Škofjeloškim pogorjem.
Lubnik je naveden že v darilni listini iz leta 973 kot »mons Lubnic«. Domnevajo, da je dobil ime po kopastem, lobanji podobnem vrhu (Lobnik-Lubnik). Vrh Lubnika je zgrajen iz sivega apnenca, ki ponekod vsebuje precej zdrobljenih školjčnih lupin in polžjih hišic, ponekod pa lahko v apnencu opazimo različne preseke okamenelih školjk in polžev. Nižje predele Lubnika sestavljajo glineni skrilavci, sljudni kremenovi pešče¬njaki in konglomerati. Na Lubniku je več jam in brezen. Najbolj znani jami sta Kevderc in Lubniška jama, blizu poti Skofja Loka—Gabrovo—Lubnik, pol ure hoda pod vrhom. Glavni rov Kevderca je dolg 232 m, stranski prostori pa še 171 m; globoka je 36 m. Kevderc je geološko zanimiv po ostankih prodnikov, ki dokazujejo, da je bila jama nekoč ponor vodnega toka, odkoder je voda skozi podzemeljski apnenčev masiv odtekala na s. in v. stran Lubnika. Zdaj je Kevderc suha jama. V bližini Kevderca je 40 m dolga in 4 m globoka Lubniška jama, ki je bila nekoč povezana s Kevdercem, danes pa je prehod zatrpan. Obe jami sta znani najdišči jamskih hroščev, polžev, pajkovcev, metuljev in drugih žuželk. Sta tudi znani arheološki najdišči iz časa med mlajšo kameno in bronasto dobo.
Lubnik je v glavnem poraščen z bukovim, smrekovim in mešanim gozdom, le na prisojni strani, kjer ležita vasici Gabrovo in Breznica, je precej polj in travnikov, pa tudi nekaj samotnih kmetij. Rastlinstvo Lubnika pripada pretežno srednjeevropski flori, na skalnatem vrhu pa najdemo tudi nekaj visokogorskih rastlin, kot alpski repnjak in nekaj vrst kamnokrečev. Na sz. strani pod vrhom raste tudi lepi jeglič.


Planinska postojanka:

Dom stoji na vrhu gore Lubnik, ki se strmo dviga nad Škofjo Loko in spada v skupino Škofjeloškega pogorja. Prvo kočo je zgradila Škofjeloška podružnica SPD in jo slovesno odprla 26. junija 1932. Partizani so 1. maja 1943 kočo požgali, da se ne bi v njej utrdili Nemci. Po osvoboditvi so člani PD Škofja Loka pospravili ruševine in pripravili teren za novo, večjo stavbo. Leta 1949 so začeli graditi, delo pa so dokončali 29. novembra 1952. Dom so slovesno odprli 24. maja 1953. Pozneje so napeljali elektriko in telefon, izboljšali opremljenost ter v gospodarskem poslopju malo pod domom uredili zavetišče Lubnikar.Dom je odprt od 15. marca do konca novoletnih praznikov; v drugem času je ob sobotah in nedeljah odprto zavetišče Lubnikar, ki ga upravlja sekcija PD, imenovana Lubnikarji.V dveh gostinskih prostorih je 56 sedežev, točilni pult; pri mizah pred domom je 60 sedežev; v 7 sobah je 21 postelj; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinska prostora ogrevajo s pečmi; voda kapnica, elektrika, telefon.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 842 m Lubniška jama (razpotje)

Ni opisa
2.5 km, 30 minut Lubniška jama (razpotje) - Kobila

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po gozdni poti po pobočju nad cesto v Gabrovo (625 m), gručasto vasico na prisojni polici pod Malim Lubnikom (894 m). lz vasice nekaj časa po kolovozu čez polje.

višina: 449 m Kobila

Ni opisa

Opis:

S Kobile po Flisovi poti mimo samotne kmetije pri Grebenarju in ob obzidju do vhoda v Loški grad.

Po kolovozu mimo Primoževe hiše se približamo obzidju gradu, ob njem pridemo do železnih vrat, kjer je vhod v grad, nekdanji sedež loškega gospostva, zdaj pa je v njem Loški muzej, ki prikazuje Loko in loško ozemlje s prirodopisnega, zgodovinskega, narodopisnega, umetnostnega in gospodarskega vidika.

višina: 389 m Škofja Loka (muzej)

Loški grad je nekdanji sedež loškega gospostva, zdaj pa je v njem Loški muzej, ki prikazuje Loko in loško ozemlje s prirodopisnega, zgodovinskega, narodopisnega, umetnostnega in gospodarskega vidika.

Muzej je ustanovilo Muzejsko društvo 1937. Zbirke izpolnjujejo ves grad. Prostrani vrt je namenjen muzeju na prostem, prikazane so originalne stavbe loške kmečke okolice.

Lep razgled je na stari del mesta in na nova obrobna naselja.