Išči po točkah

Začetek: Slap Savica

Konec: Bohinjska Bela

Razdalja: 34.5 km Čas hoje: 11 ur 10 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 789 m Slap Savica

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Slap Savica - Slap Savice (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 813 m Slap Savice (razpotje)

Ni opisa
1.5 km, 1 ura 20 minut Slap Savice (razpotje) - Črno jezero

Opis:

Dobro označena pot, mestoma zavarovana, nas vodi po strmi poti do Črrnega jezera.

višina: 1327 m Črno jezero
Črno jezero

(1294 m) je sedmo, zadnje med Triglavskimi jezeri. Leži v kotanji ob j. vznožju Stadorja (1688 m) za robom Komarče. Obdano je s smrekovimi gozdovi, ki mu dajejo temno barvo. Jezero je dolgo 150 m, široko 80 m in globoko do 6 m. V njem živi endemična podvrsta alpskega pupka.



Ta odsek nima nobenega opisa.
Planinska postojanka:

Bregarjevo zavetišče na planini Viševnik (1620 m) leži na travnatem prevalu med Pršivcem (1761 m) in strmo Grivo (1757 m); le-ta je v Julijskih Alpah, nad Planino pri Jezeru, v Triglavskem narodnem parku (Fužinarske planine). Zaradi izredne slikovitosti in lepih razgledov sodi Viševnik med naše najlepše planine. Nekdanji pastirski stanovi so v najemu, vendar tega skoraj ne opazimo, saj je planina v veliki meri ohranila nekdanji videz. Ker je v okolici vse polno jam in škrapelj (visokogorski kras), velja hoditi le po nadelanih poteh. Bolj znani sta Majska jama in Brezno pri Gamsovi glavici. Na sami planini je tudi visokogorsko močvirje.

Bregarjevo zavetišče je v nekdanji sirarni. Leta 1982 so razpadajoči objekt vzeli v najem člani tedanjega PD Draga Bregarja - Ljudska pravica in ga leta 1987 prenovljenega dali v uporabo planincem. Postojanka je bila najprej zaprtega tipa, ker ni bilo mogoče nepretrgano dežuranje vso sezono - odpirali so jo le ob sobotah in nedeljah. Leta 1997 pa so začeli dežurati vso poletno sezono in redno sprejemati goste. Za napovedane večje skupine odprejo zavetišče tudi zunaj sezone.

Bregarjevo zavetišče je stalno odprto zadnji teden v juniju, ves julij in avgust ter prvi teden v septembru. V njem dežurajo člani društva PD Draga Bregarja Ljubljana. Strežejo čaj in pijačo. Ležišča: skupna za 12 oseb in 4 v depandansi. Sedeži: 16 v zavetišču in 6 v depandansi, na dvorišču pa 20.

Informacije: v sezoni (od 20. junija do 20. septembra) jih lahko dobite v Bregarjevem zavetišču (031 270 884), za katero skrbi PD Draga Bregarja Ljubljana, Brodarjev trg 5, Ljubljana, ali pri predsedniku društva, Zvonetu Šeretu (041 355 589, 01/546-29-35, e-mail: pddrago.bregar@siol.net).



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pot vodi mimo brezna Pri gamsovi glavici. Previdno!

višina: 1348 m Vogar - konec ceste

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od razpotja sledimo udobnemu kolovozu zahodno nad jezerom. Prvi vzpon do zložno razglednega robu nad bohinjskim jezerom in že smo pred ravnico planine Hebat (1180 m), nad katero zavije pot nekoliko strmeje v notranjost planote, toda zopet se znajdemo na razglednem robu na predelu Bari (1302 m).

višina: 1081 m Spominska plošča NOB

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nadaljujemo proti razpotju, na katerem stoji spominska plošča NOB.

višina: 0 m Planina Spodnji Vogar

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 543 m Kapelica ob mostu

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Kapelica ob mostu - Stara Fužina

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 550 m Stara Fužina

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 588 m Srednja vas v Bohinju

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 615 m Jereka (razpotje)

Ni opisa
1.9 km, 30 minut Jereka (razpotje) - Bitnje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 507 m Bitnje

Ni opisa
4 km, 1 ura Bitnje - Nomenj

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 493 m Nomenj

Ni opisa
5.1 km, 1 ura 20 minut Nomenj - Zoisov most

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 481 m Zoisov most

Soteska pri gozdarski žičnici Blatni graben v smeri južno ob Jelovici, kjer gospodari močan potok Blatnica, hrani Zoisov most že iz leta 1789 s sledmi in ostanki poti. Oboje je bilo zgrajeno pred davnimi 223 leti, zapuščina še vedno kljubuje zobu časa.

Pot so kasneje presekali in prekinili z novo cesto v Soteski, krajši odsek Zoisove poti je še vedno ohranjen in viden ob Pantzovi žičniciPot so kasneje presekali in prekinili z novo cesto v Soteski, krajši odsek Zoisove poti je še vedno ohranjen in viden ob Pantzovi žičniciSpremembe v Soteski so bile nujno potrebne, kajti stara pot  'Skoz Štenge' (Skoz Štene) ni dovoljevala, da bi varno potovale po tej poti tudi kočije (nekaj izjem je le bilo), potrebno je bilo izpreči in pot nadaljevati peš. Prevoz dragocenega tovora s fužinarskimi izdelki iz Bohinja in ostalo nujno potrebnim blagom nazaj v Bohinj je kar klicalo po udobnejšemu prevozu do novega plavža na Bohinjski Bistrici in druge potrebščine, takratnim prebivalcem Bohinja.

Most je dolga leta kljuboval naravi, povodnji zadnjih let pa so ga pošteno zdelale in je potreben temeljite obnove, kajti le še vprašanje časa je, ko tudi njegova samonosilnost ne bo več zdržala lastnega bremena - (nočni posnetek)Ročno izklesani kvadri iz apnenca se že rušijo, predvsem s smeri struge potoka BlatniceMost je dolga leta kljuboval naravi, povodnji zadnjih let pa so ga pošteno zdelale in je potreben temeljite obnove, kajti le še vprašanje časa je, ko tudi njegova samonosilnost ne bo več zdržala lastnega bremenaRočno izklesani kvadri iz apnenca se že rušijo, predvsem s smeri struge potoka BlatniceMost je dolga leta kljuboval naravi, povodnji zadnjih let pa so ga pošteno zdelale in je potreben temeljite obnove, kajti le še vprašanje časa je, ko tudi njegova samonosilnost ne bo več zdržala lastnega bremena - (nočni posnetek)

Baron Žiga Zois in upravitelj železarne na Bohinjski Bistrici Andrej Koller sta že v letu 1783 začela priprave za izgradnjo nove poti z mostovi ob desnem (južnem bregu) Save Bohinjke v Soteski. Za pot z mostovi čez reko Savo (do tri metre širine) je bilo potrebno 6 let, delo je bilo dokončano v letu 1789, dve leti pred pričetkom obratovanja novega Zoisovega plavža na Bohinjski Bistrici. Vzhodno v smeri  Soteske je tako vodila nova cesta južno (desno) ob Savi Bohinjki proti Bohinjski Beli in Bledu.

Ročno izklesani kvadri iz apnenca se že rušijo, predvsem s smeri struge potoka BlatniceMost je dolga leta kljuboval naravi, povodnji zadnjih let pa so ga pošteno zdelale in je potreben temeljite obnove, kajti le še vprašanje časa je, ko tudi njegova samonosilnost ne bo več zdržala lastnega bremena - (nočni posnetek)Ročno izklesani kvadri iz apnenca se že rušijo, predvsem s smeri struge potoka Blatnice - (nočni posnetek)Most je dolga leta kljuboval naravi, povodnji zadnjih let pa so ga pošteno zdelale in je potreben temeljite obnove, kajti le še vprašanje časa je, ko tudi njegova samonosilnost ne bo več zdržala lastnega bremenaRočno izklesani kvadri iz apnenca se že rušijo, predvsem s smeri struge potoka Blatnice - (nočni posnetek)

Odsek nove Zoisove poti so poleg varnega in bolj prijaznega dostopa v Bohinj, tako obogatili še čudoviti kamniti most preko potoka Blatnice in dvoje lesenih mostov preko Save Bohinjke. Pot so kasneje spremenili z gradnjo novejše ceste v Soteski, krajši odsek Zoisove poti (ob mostu) je še vedno viden ob Pantzovi žičnici.

Prehod po zgodovinski poti (vklesana letnica 1554) "Skoz Štenge" so dokončno opustili, še danes se omenja prehod "Skoz Štene", saj to pot s še vidnimi sledmi trdno hrani, tudi ljudsko izročilo. (Vir: Ivan Veber)


5.5 km, 1 ura 30 minut Zoisov most - Bohinjska Bela

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 503 m Bohinjska Bela

Ni opisa