Išči po točkah

Začetek: Celje (Lisce)

Konec: Boč

Razdalja: 48.6 km Čas hoje: 16 ur Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 233 m Celje (Lisce)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 233 m Stari grad (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 391 m Stari grad (Celje)

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Stari grad (Celje) - Osenica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 422 m Osenica

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 489 m Srebotnik (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 306 m Bojanski graben

Ni opisa
1.6 km, 20 minut Bojanski graben - Štore

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 248 m Štore

Štore staro središče in eden od treh stebrov slovenskega železarstva in jeklarstva. Odlično izhodišče za številne planinsko-pohodniške poti zaradi odlične dostopnosti, tudi s pomočjo železnice. Res na ,,prepihu,, številnih poti in idej za prijetno pot iz Štor je kar nekaj...Celjsko hribovje, Resevna, Rifnik...tudi do Konjiške gore ali recimo Lisce...primerne povezave.


1.3 km, 30 minut Štore - Opoka

Opis:

lz Štor (278 m) z AP ali ZP čez most na levi breg Voglajne in ob reki navzgor.

višina: 251 m Opoka

Ni opisa
6.6 km, 2 uri Opoka - Cerovec

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 300 m Cerovec

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
Planinska postojanka:

Mežnarija, ki je preurejena v planinsko postojanko je kulturni spomenik in ohranja nekdanji videz podeželske stavbne dediščine.

V notranjosti je kmečka soba s krušno pečjo, črno kuhinjo, klet s prešo na sleme in kamen.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 442 m Vodule

Ni opisa
2.1 km, 50 minut Vodule - Gora

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 509 m Gora

Ni opisa
0.5 km, 20 minut Gora - Babček

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 573 m Babček

Ni opisa
3.3 km, 1 ura Babček - Jesenek

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 485 m Jesenek

Ni opisa
5.4 km, 1 ura 30 minut Jesenek - Loče pri Poljčanah

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 273 m Loče pri Poljčanah

Ni opisa
5 km, 1 ura 20 minut Loče pri Poljčanah - Zbelovo

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 264 m Zbelovo

Ni opisa
4.7 km, 1 ura 10 minut Zbelovo - Poljčane

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 261 m Poljčane

Ni opisa

Opis:

Z ŽP in AP po cesti skozi naselje in čez Dravinjo v Zgornje Poljčane ob vznožju Boča.

višina: 264 m Zgornje Poljčane

Ni opisa
2.7 km, 1 ura 30 minut Zgornje Poljčane - Brusovnice

Opis:

Po glavni cesti proti Rogaški Slatini do bližnjega odcepa ceste k Planinskemu domu na Boču. Asfaltirana cesta se med hišami postopoma vzpne do gozda. Na razpotju zavijemo levo po Detičkovi poti, ki pelje po globeli in se v smeri čez Finžgarjev križ, od koder je čudovit pogled na Poljčane, Slovensko Bistrico in Pohorje, povzpne na sleme na s. strani doma.

višina: 741 m Brusovnice

Ni opisa
1.2 km, 50 minut Brusovnice - Boč

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 977 m Boč
Vrh:

BOČ, 979 m, gora v Bočkem pogorju, jv. od Poljčan. Bočko, tudi Konjiško pogorje, se vleče od soteske reke Pake pri Hudi Luknji na z. do z. roba Varaždinske Podravine. Pogorje se znižuje od Paškega Kozjaka z Basališčem (1272 m) na z. do Ravne gore (682 m) na Hrvaškem. Geološko in goropisno je najvzhodnejši del Karavank. Boč je zgrajen iz apnenca in paleozojskih kamnin. Pobočja so strma in porasla večinoma z bukovimi gozdovi. Na Boču so rastišča redkih alpskih in dinarskih rastlin, med katerimi izstopajo velikonočnica, dišeči volčin, turška lilija in lepi jeglič. Rastišče velikonočnice Na Ravni, ki je edino v Sloveniji, je bilo z odlokom Skupščine občine Šmarje pri Jelšah imenovano za naravni rezervat. Na Boču opazimo tudi številne kraške pojave: votline, jame, vrtače in doline. Pol ure nad planinskim domom je v pečinah na }z. pobočju Boča ob stari, zdaj opuščeni poti na vrh, jama Balunjača, v kateri so po ljudskem izročilu bivale žalik žene, pozneje pa razbojniki, ki jim je poveljevala Orjaška Špelca.
Na vrhu, ki je po obliki ozek greben, stojita telekomunikacijski stolp in 20 m visoki jekleni razglednik, ki ga je postavilo PD Poljčane. Prvi razgledni stolp so leta 1899 uredili domači planinci v košati bukvi, ki so ji posekali rogovilaste veje, nanjo postavili oder za 10 oseb in ga prekrili s streho. S stolpa je obširen razgled: na s. vidimo vzhodno Pohorje. Dravsko polje in Slovenske gorice, na v. Haloško gričevje, Plešivec. Donačko goro, Macelj. Ravno goro in lvanščico, na ]v. Medvednico, na j. Kozjansko gričevje, Posavsko hribovje, Gorjance in v daljavi Snežnik, na z. Konjiško goro v bližini, Stenico, Paški Kozjak, Uršljo goro in Peco, ob jasnem vremenu tudi Savinjske Alpe in Julijce, na sz. pa Pohorje z Roglo.