Išči po točkah

Začetek: Smrekovec

Konec: Ojstrica

Razdalja: 29.6 km Čas hoje: 7 ur 55 minut Zahtevnost: Zahtevna pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 1576 m Smrekovec
Vrh:

Smrekovec (1577 m) je najvzhodnejši vrh Smrekovškega pogorja, dolgega gorsko hrbta, ki se na z. naslanja na Raduho, na jv. pa na Golte in na v. prehaja v gričevje nad Šaleško dolino. Na s. se pogorje spušča v povirje Bistre in Javorsko potoka, na j. pa v povirje Krumpaha in Žepa. Po hrbtu, ki je razvodje med Mežo in Savinjo, teče stara deželna meja med Štajersko in Koroško. Pogorje je sestavljeno iz vulkanske kamnine andezita, ki se je strjeval iz lave. Smrekovec je najmlajši vulkan na Slovenskem, ki je deloval v času, ko so se gubale Alpe in so se ob prelomnicah ugrezale kotline. Temne andezitne skale na vrhu Komna potrjujejo nastanek pogorja, drugje so kamnine prekrite z zemljo in poraščene. V gorskem hrbtu so izoblikovani kopasti vrhovi s širokimi prevali. Na pobočjih raste smrekov gozd, na višinskih območjih, zlasti na j. strani, so obširne planine (škoda, da so jih precej opustili!). Na nižjih stranskih slemenih so samotne hribovske kmetije. Na pogorju, zlasti na Komnu, raste za to pogorje značilna flora, ki drugod po Sloveniji ne raste: kuštravi in najmanjši jeglič, katančevolistna penuša in beli kosmatinec.

Smrekovec moramo obiskati zaradi lepega razgleda; od Doma na Smrekovcu je na vrh le 30 min; nanj se lahko povzpnemo tudi spotoma, ko bomo šli proti Raduhi. S travnatega vrha vidimo proti v. Bele Vode, Šaleško dolino z Velenjem, Šoštanjem in jezeri, Paški Kozjak, Konjiško goro in Boč, proti jv. Goro Oljko, Savinjsko dolino in Posavsko hribovje, na j. v bližini Golte, za njimi Dobrovlje, Menino, Lepenatko in Veliki Rogatec, proti z. hrbet Smrekovškega pogorja s Komnom, Olševo, Raduho, Savinjske Alpe z Ojstrico v ospredju, ob dobri vidljivosti pa tudi Julijce s Triglavom, na s. Obir, Peco, Uršljo goro in Galico, proti sv. pa Pohorje.

Hrbet Smrekovškkega pogorja med Smrekovcem in Komnom je bil leta 1987 razglašen za naravni rezervat.


0.5 km, 10 minut Smrekovec - Krumpaška planina

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 0 m Krumpaška planina

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nad domom zavije SPP vkreber po j. pobočju Smrekovca. Po 15 min smo na razcepu poti: desna pelje na vrh Smrekovca, SPP pa zavije levo in se zravna med nizkimi smrekami proti Krumpaški planini.

višina: 1375 m Dom na Smrekovcu
Planinska postojanka:

Dom stoji ob robu planine Roma na južnem pobočju Smrekovca. Prvo kočo je zgradila Šaleška podružnica SPD v Šoštanju in jo odprla 3. septembra 1933. Partizani so jo 12. avgusta 1942 požgali. Leta 1949 je prevzelo pogorišče PD Črna na Koroškem, ki je zgradilo in 30. septembra 1951 odprlo novo postojanko. V letih 1958 do 1962 so postavili 3 počitniške hišice. Leta 1976 so kočo povečali in obnovili; ob otvoritvi 26. junija 1977, so jo preimenovali v Dom na Smrekovcu. Leta 1983 so dom priključili na električni daljnovod iz Šoštanja.Dom je odprt od začetka maja do konca oktobra, v drugih mesecih pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. Za večje skupine ga po dogovoru odprejo tudi ob drugih dnevih.V dveh gostinskih prostorih je 60 sedežev, točilni pult; v 8 sobah je 36 postelj, na skupnem ležišču pa 20 ležišč; v počitniških hišicah je 13 postelj; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo v domu; gostinska prostora ogrevajo s pečmi; tekoča voda, elektrika.


1.5 km, 20 minut Dom na Smrekovcu - Atelsko sedlo

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 0 m Atelsko sedlo

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 606 m Tratičnek (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 703 m Roban (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Pot nadaljujemo po gozdni cesti do bližine Robanove planine; od Robana naprej je cesta zaprta za avtomobile in motorje. Kmalu nad Robanom pridemo v mešani gozd; na desno se odcepi gozdna cesta mimo Vršnika, Haudeja in Kneza na lcmanikovo planino. Naša cesta se zložno vzpenja, prekorači strugo Bele in po 25 min pripelje od Robana na Travnik, kilometer dolgo travno jaso z Robanovim hlevom in senikom v sredini. Na senožeti rastejo tudi visokogorske cvetice, med njimi murke, Sternbergov klinček in Clusijev svišč, ob robu pa grmiči dlakavega sleča. Z jase pridemo spet v gozd, v katerem prevladujejo smreke, vmes pa so tudi osamljene tise, ki so bile nekdaj zelo razširjene. Po uri zložnega vzpona od Robana se znajdemo na Robanovi planini v Kotu (900 m). Na planini je poleg staj tudi prijetna Robanova planšarska koča, kjer se poleti lahko ustavimo in dobimo okrepčilo. Za kočo je korito, v katerega teče ledeno mrzla voda. Pred nami se dviga veličasten amfiteatralni sklep Robanovega kota z Ojstrico na sredi, z Velikim vrhom na levi in Krofičko na desni.

višina: 892 m Robanova planina

Robanov kot je lepa ledeniška alpska dolina, ki jo obdajajo visoke gore Križevnik (1909 m) in Poljske device (1879 m) na jv., v zatrepu na j. Veliki vrh (2110 m), Mala Ojstrica (2017 m) in Ojstrica (2350 m), na sz. pa Krofička (2083 m), Ute (2029 m) in Strelovec (1763 m). Robanov kot je okoli 8 km dolg in 200 do 500 m širok; dviga se od 630 m do 890 m na Robanovi planini. Od doline Savinje pri Rogovilcu ga loči visoka ledeniška groblja, ki jo je v ledeni dobi naložil ledenik z Ojstrice; ta je izoblikoval tudi koritasto dolino Robanovega kota. V spodnjem delu doline so kmetije Roban, Govc in Pečovnik, na pobočju na s. strani doline pa Vršnik (980 m), Haudej in Knez (oba ok. 1220 m). Spodnja pobočja nad dolino, večinoma pa tudi dno, pokrivajo gozdovi. Srednji del Robanovega kota prekriva prod, pod katerim teče podtalno potok Bela, ki izvira visoko na pobočju Strelovca, na površje pa pride pod Robanom kot močen gorski potok. Bela se je v davnini prerila skozi čelno grobljo do izliva v Savinjo. Malo naprej po dolini navzgor je široka terasa Travnik, ki so jo izkrčili za travnik in pašnik. V zgornjem delu Robanovega kota je obsežna Robanova planina, ena redkih živih planin na Solčavskem. Ves Robanov kot (1580 ha) je bil z republiškim odlokom leta 1950 zavarovan zaradi izredne lepote kot krajinski park.


2.8 km, 2 uri 25 minut Robanova planina - Molička planina

Opis:

Z Robanove planine se pot zložno dviga po mešanem gozdu, ki postaja vse redkejši. Kmalu prečimo melišče izpod Moličkega grabna, potem pa se vzpnemo skozi nizko grmovje do slapa; od planšarske koče 20 min. Od tod dalje se začne strmina. Pred nami se dviga strm skok, ki se v spodnjem delu imenuje Jeruzale, v zgornjem pa Žvižgovec. Od slapa gremo po lesenih stopnicah v travnate in sprva s skrivenčenimi bukvami porasle Jeruzale. Steza se vijuga po strmini; po uri hoje pridemo do pečevja na sz. strani Žvižgovca. Po skalnem svetu, kjer nam na izpostavljenih mestih pomagajo klini in žična vrv, pridemo po uri vzpona na Žvižgovčevo zelenico in po njej na vrh skoka, kamor z j. strani sega Molička planina (1700 m). Z Žvižgovca lepo vidimo vrhove, ki obdajajo Robanov kot: na v. Veliki vrh, Poljske device in Križevnik, na z. Ojstrico, Krofičko, Ute, Strelovec in Rožni vrh. Pod Ojstrico opazimo značilen ledeniški okrešelj Veliki skok; ob deževju pada po njem nad 100 m visok slap.

višina: 1754 m Molička planina

Prva planinska koča.



Opis:

Pot nadaljujemo čez Moličko planino. Na desni opazimo ostanke stare kamnite Kocbekove koče pod Moličko pečjo, na vrhu nad njo pa novo, leta 1990 zgrajeno kapelico sv. Cirila in Metoda, ki so jo postavili namesto stare iz leta 1898. Steza se zvija po z rušjem poraslem zvalovljenem svetu sz. dela Dleskovške planote ali Veže. V vrtači blizu Moličke planine se z leve priključi pot iz Luč, ki pripelje čez planino Ravne in čez Prag. Tu spremeni SPP smer s. - j. ter se obrne proti zahodu. Prečimo s. pobočje Črnega vrha (1923 m), kjer je steza na nevarnejših mestih zavarovana z žično vrvjo, potem pa pridemo pod j. pobočje Male Ojstrice (2017 m). V vrtači med Malo Ojstrico na s. in Belim vrhom (1961 m) na j., se z leve priključi še druga pot iz Luč, ki pelje čez planino Vodole ali pa čez planino Podvežak. Ko pridemo na vrh vrtače, smo na Sedelcu (1900 m), odkoder zagledamo Korošico in Kocbekov dom.


Ni opisa

Opis:

Po sz. travnatem pobočju Koroškega vrha (1990 m) se dvignemo do mesta, kjer se desno odcepi pot na Malo Ojstrico.

višina: 1896 m Mala Ojstrica (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2010 m Mala Ojstrica

Ni opisa
1.5 km, 1 ura 10 minut Mala Ojstrica - Ojstrica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2346 m Ojstrica
Vrh:

Ojstrica (2350 m) je najvišja gora v v. delu osrednjega grebena Kamniških in Savinjskih Alp. Ime je dobila po ozkem piramidastem vrhu, ki se lepo vidi iz Ljubljanske kotline in Savinjske doline ter z bližnjih in daljnjih vrhov. Z. greben Ojstrice se spušča v škrbino Škarje (2141 m), ki jo loči od Lučke Babe (2244 m). V. skalnati Kocbekov greben povezuje Ojstrico z Malo Ojstrico (2017 m). Kocbekov greben ima ime po Franu Kocbeku, ki je leta 1894 skupaj z Jurijem Planinškom iz Luč po njem splezal na Ojstrico. Sv. ostenje se dviga nad zatrepom Robanovega kota. S. greben se od vrha znižuje proti Škrbini (1800 m), zajedi med Ojstrico in Krofičko. Najbolj mogočna je s. navpična stena, ki se dviga iz zelenega pobočja nad Klemenčo jamo.

Prvi pristopnik Ojstrice je bil leta 1823 geometer Ernest Joanelli, ki je na vrhu postavil piramido. Znano je, da so se leta 1848 povzpeli na Ojstrico z vodnikom Krašovcem štirje turisti. Leta 1855 je bilo na vrhu pet ljudi, med njimi tudi mozirski župnik Ignac Orožen. Prof. dr. J. Frischauf je bil prvič na Ojstrici leta 1874. Stene Ojstrice so bile med obema vojnama in tudi po 2. svetovni vojni vabljiv cilj mnogih alpinistov; v teh stenah so plezali tudi znani slovenski alpinisti Boris Režek, Vinko Modec, Franc Ogrin, Ciril Debeljak in mnogi drugi.

Z Ojstrice je navdušujoč prostran razgled na vse strani. Na v. strani se v bližini razteza pretežno zelena valovita Dleskovška planota, za njo vidimo Raduho, Smrekovško pogorje in Golte, pa tudi Savinjsko dolino vse do Celja. Od jv. proti j. se pogled najprej ustavi na obširni Veliki planini, naprej pa se zvrstijo Rogatec, Kranjska reber, Menina in Posavsko hribovje; za Ljubljansko kotlino vidimo Krim, na obzorju pa sega pogled do Učke, Snežnika in Nanosa. Od jz. do z. vidimo za Ljubljansko kotlino in gorenjsko ravnino Polhograjsko in Škofjeloško hribovje, Ratitovec, Spodnje Bohinjske gore in osrednji del Julijcev s Triglavom; v ospredju pa so na tej strani skalni vrhovi Planjave, Turske gore, Kalškega grebena, Rink in Mrzle gore, potem pa še Skuta, Grintovec in Kočna. Med Planjavo in Mrzlo goro leži zelena krnica Okrešlja. Na j. strani Planjave se nad Repovim kotom vije greben Zeleniških špic. Na s. sta globoko pod nami Logarska dolina in Robanov kot, med njima gorski greben s Krofičko in Strelovcem, pa v daljavi Košuta, Obir, Pristovški Storžič, Olševa, Peca in gorovja v Avstriji vse do Visokih Tur z Grossglocknerjem na obzorju.

Dostopi. Razen po SPP lahko pridemo na Ojstrico tudi iz Logarske doline mimo Koče na Klemenči jami: po zelo zahtevni Kopinškovi poti čez Škrbino 4 h 30, ali po zahtevni poti čez Škarje 5 h.

Žig in vpisna knjiga sta v skrinjici na vrhu. PD Čelje.