Išči po točkah

Začetek: Koča na Kremžarjevem vrhu (razpotje)

Konec: Mariborska koča (razpotje)

Razdalja: 46.5 km Čas hoje: 14 ur 50 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis


Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Leva pot pelje pod vrhom skozi gozd in malo navzdol.

višina: 1123 m Kremžarjev vrh (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pri Mačkovem križu zapustimo gozdno cesto in se napotimo navzgor po poti, ki se zvije po jasi in gozdu do velikega Lampretovega travnika. Od tod se odpre lep pogled na pohorska pobočja nad Mislinjsko dolino na j. in proti Sv. Primožu na Pohorju na s. strani. Sledi kratek vzpon, potem se pot zravna in pride do razpotja.

višina: 993 m Mačkov križ

Ni opisa
0.8 km, 20 minut Mačkov križ - Mačkov vrh

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nadaljujemo do Mačkovega križa ob gozdni cesti, ki pripelje od kmetije Maček na s. strani Mačkovega vrha.

višina: 1054 m Mačkov vrh

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Mačkov vrh - Brneško sedlo

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

SPP gre po levi, novi in precej ravni gozdni cesti na j. strani Mačkovega vrha (1056 m).

višina: 999 m Brneško sedlo

Ni opisa
1.3 km, 40 minut Brneško sedlo - Ertarjev vrh

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po strmi in ne preveč lepi poti se spustimo na Slovenjgraško ali Brneško sedlo (1001 m), ki ima ime po opuščeni kmetiji Brnekar na j. strani. Sedla se na s. strani dotakne gozdna cesta, ki pelje proti kmetiji Maček.

višina: 1228 m Ertarjev vrh

Ni opisa
0.3 km, 0 minut Ertarjev vrh - Kaštivalsko sedlo

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

S Kaštivskega sedla gremo nekaj minut po gozdni cesti na j. strani Ertarjevega vrha (1229 m).

višina: 1190 m Kaštivalsko sedlo

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pobočje je najprej travnato in poraslo z malinami, potem pa gozdnato, na Malo ali Kaštivsko sedlo (1189 m); ime ima po kmetiji Kaštivnik na j. strani sedla. S travnatega pobočja se lepo vidi Kremžarjev vrh. Na sedlo pripelje gozdna cesta iz Legna pri Slovenj Gradcu in se nadaljuje na drugo stran proti Sv. Primožu na Pohorju in v Vuzenico. Do sedla je 20 minut.

višina: 1361 m Kaštivnik (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pri Partizanskem domu se SPP spusti po z. pobočju Male Kope.

Planinska postojanka:

Partizanski dom na Mali Kopi (1443 m) se nahaja ob vznožju Male Kope in nam v bližini ponuja krasen razgled na Mislinjsko in Dravsko dolino, če se povzpnemo malo višje, pa nas očara tudi Dravska dolina in obronki Avstrije. Nahaja se tik ob smučišču, od štirisedežnice Kaštivnik je oddaljen le 80 metrov. Partizanski dom je dostopen po cesti iz Slovenj Gradca, od koder je oddaljen 18 kilometrov, ali pa s štirisedežnico Kaštivnik iz Vuzeniške strani.

Na Mali Kopi se prvič srečamo z Evropsko peš potjo E-6, ki je speljana od Baltika do Jadrana.

Namestitev za 70 oseb v dvo ali večposteljnih sobah:

  • 3 x dvoposteljna soba,
  • 3 x štiriposteljna soba,
  • 5 x šestposteljna soba,
  • 1 x osemposteljna soba,
  • 1 x desetposteljna soba.

Večina ležišč je nadstropnih (pogradi), nekaj je tudi zakonskih postelj. V vsaki sobi je umivalnik. Tuši in sanitarije so etažni, razen v dvoposteljnih sobah (zakonska postelja), kjer so sanitarije in tuš v sobi. Nekatere sobe imajo tudi balkon.

Lega: na nadmorski višini 1443 m, ob vznožju Male Kope.

Storitev: nočitev, nočitev z zajtrkom, polpenzion, polni penzion Velika zunanja terasa in dobra kulinarična ponudba vabita izletnike in smučarje. Veliko odprto zunanje igrišče pa je primerno za vse željne športa in razgibavanja v neokrnjeni naravi. Možnost igranja: rokomet, mali nogomet, košarka in odbojka. Recepcija Partizanskega doma je za vas dosegljiva na telefonski številki 02 82 800 20.

Za rezervacije pokličite na telefonsko številko 02 82 800 20 ali 051-638-323 ali pa nam pišite na partizanka@slovenjgradec.si



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na razpotju nadaljujemo po spodnji poti, ki se razširi v kolovoz. Med počitniškimi hišami, mimo zgornje postaje smučarskih vlečnic in spomenika padlim borcem NOV se spustimo do Partizansko doma. Z Velike Kope 40 minut.

višina: 0 m Mala Kopa (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z Velike Kope se spustimo po travnatem z. pobočju do plitvega sedla med Malo in Veliko Kopo. Na sedlu je zgornja postaja smučarske vlečnice Kopnik, ki je speljana po sv. pobočju Male Kope nad kmetijo Kopnik. Široka, skoraj ravna pot pelje po slemenu Male Kope.


Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z Velike Kope se spustimo po travnatem z. pobočju do plitvega sedla med Malo in Veliko Kopo. Na sedlu je zgornja postaja smučarske vlečnice Kopnik, ki je speljana po sv. pobočju Male Kope nad kmetijo Kopnik.

višina: 1542 m Velika Kopa
Vrh:

VELIKA KOPA (1542 m) je drugi najvišji vrh Pohorja in je le za meter nižji od Črnega vrha. Vrh je kopast in popolnoma travnat. Z njega je prelep razgled na vse strani: na Svinško planino in Golico v Avstriji, na obmejna Košenjak in Kozjak na s., na hrbet Pohorja proti v. s Črnim vrhom in Roglo, proti j. na Paški Kozjak, Graško goro, Goro Oljko, Posavsko hribovje in Golte ter na Uršljo goro, Peco in Savinjske Alpe na z. Pod nami leži Mislinjska dolina s Slovenj Gradcem. Na j. in s. strani vidimo, kako so močni potoki razrezali pobočja v plečate hrbte, po katerih so raztresene samotne kmetije, pa tudi središča razloženih hribovskih vasi, kot Sv. Primož na Pohorju in Planina (Sv. Anton) v smeri proti Dravi. Proti sv. se vleče tesna grapa Črnega potoka s strmimi, redko naseljenimi pobočji.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

SPP in TV vodita prek vrha. Po enakomernem vzponu smo pri zgornji postaji vlečnice, desno od vrha, dokoder je speljana tudi vlečnica po z. pobočju. Travnata pot na levo hitro pripelje na vrh. Od Grmovškovega doma 30 minut.


Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Tik za Grmovškovim domom se SPP zvijuga po v. pobočju Velike Kope desno od poseke s smučarsko vlečnico; na vrh se lahko povzpnemo tudi naravnost po smučišču.

Planinska postojanka:

Grmovškov dom pod Veliko Kopo leži na skrajnem zahodnem in najvišjem delu Pohorja, ki veže Mislinjsko in Dravsko dolino. Koča pod Kopo je bila zgrajena in odprta 7. novembra 1937 in je postala pomembna postojanka za izletništvo in zimski šport. Koča je bila v noči iz 8. na 9. oktober 1942 požgana. Planinci so zgradili novo in za svečano otvoritev določili 1. julij 1947, vendar je bila tri dni pred otvoritvijo, 27. junija 1947 ponovno požgana. Kljub vsem težavam so marljivi planinci kočo pod Kopo zgradili še tretjič in jo 4. julija 1954 odprli. Sedanje ime ima po dolgoletnem, zaslužnem predsedniku PD Slovenj Gradec Milošu Grmovšku. Upravlja ga PD Slovenj Gradec.
Koča je stalno odprta. Od 01.11. do 31.04. za prenočišče ni poskrbljeno. V 2,3,4 in 5 posteljnih sobah je 68 ležišč, TWC so etažni ( ločeno moški, ženski v vsaki etaži ). Na voljo so jedilnica, lovska soba s kaminom, centralno ogrevanja elektrika, telefon.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

S Črnega vrha nas precej ravna razgledna pot popelje po z. strani vrha na obsežne planje; tam spet pridemo na pot, ki smo jo zapustili pred Črnim vrhom. Le nekaj minut je po lepi poti do kažipota, ki pokaže levo v Mislinjo 2 h in do studenca 5 min., nas pa razveseli, da je do Pungarta le še 30 min. Pogled na Mislinjsko dolino in hribovje proti Šaleški dolini z Graško goro, kjer se zadaj pokažejo visoki dimniki šoštanjske termoelektrarne, je čedalje lepši. Pot se začne zložno spuščati po slemenu in vedno bliže smo Veliki Kopi. Ob poti je majhna okrepčevalnica Zajec, ki je odprta le pozimi. Kmalu zagledamo med smrekami strehe turističnega naselja na Pungartu. Pridemo do prevala, s katerega se pot zložno dvigne proti gozdičku, po katerem se približamo smučarski vlečnici. Zagledamo ravnico z Grmovškovim domom.

S Črnega vrha do doma je 45 minut.

Od Ribniške koče do Grmovškovega doma je 1 h 30.

višina: 1542 m Črni vrh
Vrh:

ČRNI VRH, 1543 m, je najvišji vrh Pohorja. Na oblastem vrhu raste trava resava, na v. in s. strani pa je poraščen z nizkimi smrekami. Na vrhu je znamenje, sestavljeno iz treh visokih, na vrhu povezanih kovinskih križev, ob vznožju pa so trije klini. Poleg je skrinjica z vpisno knjigo in žigom. Na znamenju piše, da stoji na najvišjem vrhu Pohorja ter da je postavljeno na pobudo PD Mislinja in Župnijskega urada Šentilj pod Turjakom. Z vrha lepo vidimo Veliko Kopo. Na j. strani leži Mislinjska dolina, naprej pa se dvigata Paški Kozjak in Graška gora. Na j. pobočjih Pohorja so raztresene kmetije, ki so med NOB dajale zavetje in hrano partizanskim enotam. Na z. se dvigajo Uršlja gora, Peca, Olševa in Kamniško-Savinjske Alpe, na s. pa Košenjak, Gólica in Kozjak. Ob dobri vidljivosti vidimo daleč na obzorju tudi Julijce ter Visoke in Nizke Ture.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Sledi zelo kratek zložen vzpon in vnovičen spust na širši preval Višavje (1509 m), kjer se odcepi pot v Mislinjo. Pot se zložno vzpenja po v. gozdnatem pobočju Črnega vrha na planjo, poraslo z nizkimi smrekami. Kažipot "Črni vrh 5 minut" pokaže na levo. Po gozdičku pridemo na najvišji vrh Pohorja.

višina: 1508 m Mali Črni vrh (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z vrha se mimo nove stavbe spustimo po položnem travnatem z. hrbtu proti gozdu in prvemu krajšemu prevalu.

višina: 1535 m Mali Črni vrh

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Ribniške koče zložno nadaljujemo TV mimo spomenika Miranu Cizlju, pod smučarsko vlečnico in mimo počitniškega doma na bližnji Mali Črni vrh. Na vrhu so leta 2003 zgradili umetno jezero, iz katerega črpajo vodo za zasneževanje smučišč na Ribniškem Pohorju. Tik pod jezerom so postavili stavbo za smučarje.

višina: 1505 m Ribniška koča na Pohorju
Planinska postojanka:

Koča je stalno odprta. Koča stoji na mali planoti tik pod Malim Črnim vrhom (1533 m) v glavnem pohorskem grebenu. Predhodnico današnje koče je na bližnjem Ribniškem sedlu zgradila Mariborska podružnica SPD in jo odprla 10. julija 1932; v zahvalo dr. Davorinu Senjorju (1882-1960), predsedniku podružnice, ki je bil gonilna sila pri gradnji, so postojanko poimenovali "Senjorjev dom. Borci I. pohorskega bataljona so 9. oktobra 1942 dom požgali. PD Maribor-matica je novo Ribniško kočo zgradilo na pogorišču nekdanje Hutterjeve vile; delati so začeli leta 1946, odprli pa so jo 29. novembra 1949. PD Maribor-matica je leta 1971 odstopilo kočo PD Radlje ob Dravi, ki pa ni bilo sposobno sproti obnavljati tako zahtevnega objekta, zato je kočo 1973 leta zaprlo. Leta 1976 je prevzelo Ribniško kočo takrat na novo ustanovljeno PD Sladki Vrh. S pomočjo donatorjev in z veliko vloženega prostovoljnega dela planincev  članov PD Sladki Vrh je bila koča v celoti obnovljena in ponovno odprta leta 1978. Zaradi lepe zgradbe in lepega razgleda se je koče oprijel naziv »Kraljica pohorskih planinskih postojank«. Tik pod kočo je manjši zimsko športni center s tremi vlečnicami. Smučarske proge so vzorno urejene. Mimo koče je speljana znana pohorska smučarska tekaška proga. Leta 1993 je PD PALOMA Sladki Vrh zaradi problemov z upravniki dalo Ribniško kočo v najem Janku Zapečniku. Po tem času PD PALOMA Sladki Vrh sproti obnavlja kočo v smislu izboljševanja bivalnih pogojev in splošnega počutja planincev. V zadovoljstvo planincev je PD PALOMA Sladki Vrh uredila planinsko sobo, ki lahko dodatno sprejme do 40 obiskovalcev. V gostinskem prostoru je 90 sedežev, dva točilna pulta; v 10 sobah je 40 postelj, apartmaji 18 ležič, na skupnem ležišču pa 28 ležišč; WC, umivalnice in prhe s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z Jezerskega vrha se po sz. travnatem pobočju spustimo na Ribniško sedlo do ceste, ki pripelje iz Ribnice na Pohorju, potem pa se po njej zložno vzpnemo do koče. Z Jezerskega vrha je 15 min.

višina: 1536 m Jezerski vrh
Vrh: JEZERSKI VRH

ali RIBNIŠKI VRH, 1537 m, je eden izmed najvišjih pohorskih vrhov. Ker ni poraščen, je z njega lep razgled na prostranstvo Pohorja, proti j. na Mislinjski graben, Paški Kozjak, Graško goro in naprej proti Posavskemu hribovju, proti s. pa na del Dravske doline z Radljami ob Dravi in na pogorje Kozjak s. nad dolino. Na v. strani vrha je v bližini Ribniško jezero, obraslo z rušjem. Pripovedka pravi, da tudi v tem jezeru živi povodni mož Jezernik, ki naj bi bil jezero tja preselil z Uršlje gore, ker so na njej zgradili cerkev in je zvonjenje zvonov motilo njegov mir. Na z. strani vidimo v bližini Ribniško kočo.

Na Jezerskem vrhu je PD Maribor-Matica postavilo mogočen spomenik padlim borcem planincem; odkrili so ga 10. septembra 1961. Spomenik iz pohorskega tonalita je grajen v obliki kvadrastega obeliska in je visok 12 m. Na njegovi levi strani stoji velika tonalitna vaza, na desni pa tonalitna plošča s posvetilom, ki ga je napisal pesnik Branko Rudolf:

»Kdo naj bi uničil pogum vseh src,
za svobodo gorečih?
Baklo je utrnila noč,
iskra je vnela požar,
duh vaš je ostal v ljudeh,
se v močnih srcih spet zbuja
v ritmu vreten in kladiv,
v silnem šumenju gozdov.«


2 km, 20 minut Jezerski vrh - Šiklarica

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Čez preval Šiklarica, imenovan tudi Šindlarica ali Ribniško sedlo, je peljala stara vozna pot iz Mislinje na j. v Josipdol in Ribnico na s. strani Pohorja. Ob potoku Glažuta, pritoku reke Mislinje, je na kraju Stara glažuta med leti 1794 in 1834 delovala ena izmed znamenitih pohorskih steklarn. Tudi v Josipdolu je bila od 1799 do 1909 pomembna steklarna; znana je po tem, da je obratovala najdlje. V Josipdolu so tudi največji kamnolomi pohorskega tonalita.

Na prevalu je pot nekaj časa precej ravna, potem pa se najprej zložno, nato pa vse bolj strmo vzpenja po smrekovem in bukovem gozdu na v. pobočju Jezerskega vrha. Ko strmina popusti, pridemo na vršno planjo, redko poraslo z nizkimi smrekami. Lepa mehka pot se zložno vzpenja proti kopastemu Jezerskemu vrhu. Kmalu zagledamo visok obelisk spomenika, v kotanji na desni pa med rušjem Ribniško jezero. S prevala Šiklarica na Jezerski vrh je 50 min.

višina: 1300 m Šiklarica

Čez preval Šiklarica, imenovan tudi Šindlarica ali Ribniško sedlo, je peljala stara vozna pot iz Mislinje po Mislinjskem in Križnem grabnu na južni v Josipdol in Ribnico na severni strani Pohorja. Ob potoku Glažuta, pritoku reke Mislinje, je na kraju Stara glažuta delovala med leti 1794 in 1834 ena znamenitih pohorskih steklarn. Tudi v Josipdolu je bila od 1799 do 1909 pomembna steklarna, ki je med vsemi najdalj obratovala. V Josipdolu so tudi največji kamnolomi pohorskega tonalita.


2 km, 50 minut Šiklarica - Planinka

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pot po planji se zelo počasi spušča proti Jezerskemu vrhu, ki ga lepo vidimo pred seboj. Preseneti nas kažipot na Črni mlaki (1418 m); na njem piše, da je do Ribniške koče še 1 h 30. Mehka pot nas pripelje do smrekovega gozda, skozi katerega se bomo po precej strmem, blatnem kolovozu spustili na preval Šiklarica (1300 m). Malo nad prevalom se lahko ob poti odžejamo pri novo urejenem izviru "Studenec ljubezni" z odlično mrzlo vodo. Od razpotja pod Lovrenškimi jezeri je 45 min.

višina: 1488 m Planinka

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z razpotja nas mokrotna pot popelje na obširno planjo Planinka. Na desni se priključi pot iz Lovrenca na Pohorju čez vrh Planinka (1391 m). Kjer je zdaj planja, so bili pred 180 leti obširni gozdovi, vendar so jih posekali, ker so kmetje potrebovali pašnike za živino. Na njih raste ostra trava volk, poleti cveti arnika, pa tudi panonski svišč, brkata zvončnica in čmerika.


Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Vezna pot od Lovrenških jezer.

višina: 1521 m Lovrenška jezera

LOVRENŠKA JEZERA, 1520 do 1530 m, so zaradi neprepustnih tonalitnih tal nastala v skledastih kotanjah, iz katerih voda ne more pronicati v zemljo. Jezerc je 21, včasih tudi manj, odvisno od obsega in trajnosti stoječe vode; jezera se obnavljajo le s padavinami. Globoka so do 120 cm. Šotno barje z jezeri je dolgo približno kilometer, široko pa do 350 m. Leži v gozdnem rezervatu Lovrenška jezera, ki sega od Mulejevega do Jezerskega vrha. V okolici raste nizek smrekov in borov gozd, okoli jezer pa ruševje. Tod najdemo tudi redke rastline: različne šaše, rjasti sleč, dlakavo in golo mahovnico, divjo rožmarinko, mesojedko okroglolistnato rosiko in še nekatere druge. Ruševje je bivališče ruševcev in kljunačev. Na j. strani jezer je Zavod za spomeniško varstvo Maribor leta 1990 postavil razgledni stolp in do prvih jezer uredil pot po mostnicah. S stolpa je lep razgled na jezersko planoto ter na pohorski hrbet proti vzhodu in zahodu. Ljudska pripovedka pravi, da v jezerih domuje povodni mož Jezernik; če mu skalimo mirno vodo, se nam maščuje z neurjem.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Čez nekaj minut popelje ravna pot skozi mladi macesnov nasad na v. pobočju Mulejevega vrha (1533 m), odkoder se spet vzpenja po starem gozdu do planote, na kateri je najobširnejše pohorsko barje s šotnim mahom in plazečim borovjem. Hojo olajšajo mostnice, ki so položene na mokrotna tla; kljub temu moramo biti previdni, da ne zagazimo v močvirje. To je območje Lovrenških jezer. Do razglednega stolpa pred prvim jezercem se bomo prebijali 15 min.

višina: 1457 m Sedlo komisija (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Koče na Pesku gre SPP zložno navzdol po cesti, ki pelje v Lovrenc na Pohorju; po 20 min smo na kraju »Pri mašinžagi« (1338 m), kjer se v ravnino iztekajo smučišča z Rogle. Tu je bila nekoč parna žaga, od katere je ostalo le še ime. Kažipot ob cesti nas usmeri na levo prek ravnine do potoka Radoljna in na drugo stran v hrib, po katerem se pot približno 30 min precej strmo dviga do ravnine, kjer se z leve priključi pot z Rogle.

višina: 1389 m Koča na Pesku
Planinska postojanka:

Koča na Pesku (1386 m) stoji na prevalu med Oplotnico in Radoljno, kjer se na regionalno cesto Oplotnica—Lovrenc na Pohorju priključi lokalna cesta Zreče—Rogla—Pesek. Prvo kočo je leta 1929 postavila Dravinjska podružnica SPD iz Slovenskih Konjic; septembra 1941 so jo požgali partizani. Leta 1951 je novo kočo zgradilo PD Oplotnica.

S kočo upravlja hotel Planja na Rogli. Oskrbovana je vse leto; imajo 40 postelj in restavracijo za 70 oseb. Njihova kuhinja slovi predvsem po divjačinskih specialitetah in po domači hrani. Od tam vodijo številne poti, ki jih lahko spoznate peš ali s konjskega sedla v poletnih mesecih.


2.4 km, 30 minut Koča na Pesku - Zgornja brv

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na Zgornji brvi zavijemo po regionalni cesti na desno. Do 45 min. oddaljenega Doma na Pesku se cesta ves čas zložno dviga. Obdaja nas gozd, le sem in tja se odpre pogled na Roglo.

višina: 1269 m Zgornja brv

Ni opisa
1.4 km, 30 minut Zgornja brv - Brvni vrh (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Kmalu spet pridemo na gozdno cesto, vendar že po nekaj korakih zavijemo desno na pot, ki prečka potoček izpod bližnjega Brvnega vrha (1332 m). Po slabem kolovozu se zložno vzpnemo na širok hrbet na j. strani Brvnega vrha, od tam pa se spustimo do drugega potočka. Kmalu smo na Zgornji brvi, kjer pridemo na regionalno cesto Oplotnica-Pesek-Lovrenc na Pohorju. Tam se ji priključi gozdna cesta s Klopnega vrha, nekoliko naprej pa še pot iz Lovrenca na Pohorju. Od razpotja, na katerem se je TV združila s SPP, je 30 min.

višina: 0 m Brvni vrh (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

TV gre levo proti Pesku. Približno 10 min. hodimo do gozdne poseke na j. strani, od koder se pokaže Rogla. TV se ne spusti po kolovozu, temveč gre po poti desno v gozd in po 5 min. doseže gozdno cesto na Kladju. Po cesti gremo desno proti zahodu. Po nekaj minutah hoje skrajšamo ovinek po bližnjici na levo. Le nekaj korakov po cesti in spet nas markacije popeljejo na pot desno, tako da skrajšamo velik cestni ovinek. Ko znova pridemo na cesto, smo že blizu potoka Črnava, ki priteče iz Skrbinskega borovja na j. strani Klopnega vrha. Od Treh žebljev je 30 min.

Prečkamo Črnavo in se onkraj mostu zložno vzpnemo po stezi na levo prek majhnega travnika do gozda. Pot se zravna ter nas po gozdu in čez jase v 10 min. spet pripelje na cesto, ki smo jo zapustili pri mostu. Po cesti gremo levo; že po nekaj minutah nas opozorilo na skali usmeri s ceste desno na široko pot, ki poteka vzporedno s cesto. Po 5 min. se naša TV pridruži SPP, ki pride s Klopnega vrha.

višina: 1281 m Kladje (razpotje)

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Kladje (razpotje) - Trije žeblji

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Treh žebljev nas vodi lepa ravna pot po gozdnati planoti z ozkimi jasami. Po 10 min. se z desne priključi pot s Klopnega vrha.

višina: 1248 m Trije žeblji

Nekdaj je bila tu meja med falsko, konjiško in slovenskobistriško gospoščino, označevali pa so jo v drevo zabiti trije žeblji z grbi gospoščin. Ime Trije žeblji se je ohranilo.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1210 m Radovna (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1094 m Matevž (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

SPP gre od Šumika nekaj korakov navzgor po cesti proti Gozdarskemu domu nad Šumikom in Klopnemu vrhu; ko prekoračimo Lobnico, gremo s ceste po bližnjici na levo proti razpotju.

višina: 1036 m Pri Bajgotu, Šumik

PRI BAJGOTU ali na ŠUMIKU, 1030 m, je urejena izletniška točka ob sotočju Lobnice in Črnave. Tam je križišče več planinskih poti. Na Lobnici je ohranjen del leta 1837 zgrajene 11 km dolge drče, po kateri so spravljali debla do žag v dolini. Pri mostu se začne pot v Pohorski pragozd, do obeh slapov in naprej v Ruše. Do 24 m visokega slapa Veliki Šumik, kjer pada Lobnica čez visok tonalitni prag, je 20 min., do 9 m visokega Malega Šumika, kjer pada Lobnica po ozkem kamnitem žlebu v tolmun, pa 35 min. Zadnji del poti do Velikega Šumika sodi med zahtevne poti. Ob Malem Šumiku so tonalitne Ravbarske peči. Po ljudski pripovedki so se tam skrivali rokovnjači, po katerih je pečina dobila ime. Pohorski pragozd obsega 58 ha in je zavarovan kot naravni rezervat. Je zadnji ostanek pohorskega naravnega pragozda. Zaradi nedostopnih strmin ob Lobnici v njem doslej še niso sekali. V pragozdu rastejo bukve, smreke in jelke, pa tudi veliko redkih rastlin, med njimi rjasti sleč, alpski srobot, nenavadni kamnokreč in omejelistna zlatica. Pohodnikom priporočamo ogled pragozda in slapov. Pot so leta 1991 obnovili in zavarovali.

Avgusta 1941 je na Šumiku taborila Pohorska četa in od tod 11. avgusta odšla v napad na Ribnico na Pohorju. Takrat še ni bilo gozdnih cest. Na širšem območju Šumika so se partizanske enote večkrat bojevale z Nemci, iz oporišč na Pohorju pa so napadale pomembne točke v dolini, npr. železniško progo Maribor–Dravo¬grad, elektrarno Fala, Lovrenc na Pohorju in druge kraje, v katerih so imeli Nemci svoje postojanke. Enote XIV. divizije so se 29. junija 1944 na Šumiku spopadle z Nemci in jih pregnale. Tedaj je padlo 6 borcev NOV, med njimi narodni heroj Dušan Remih - Duško. Na ta boj nas spominja preprost spomenik ob cesti proti bližnjemu Gozdarskemu domu.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nadaljujemo do majhne ravnice Pri Bajgotu ali na Šumiku.

višina: 1055 m Bajgot (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po nekaj minutah smo na majhni jasi, s katere se po kamniti poti zložno vzpnemo na zaraščeno nekdanjo jaso. Pot se zložno dviga med gostim drevjem na preval nekaj pod Bajgotovim vrhom (1161 m) na levi. Sledi precej strm spust. Na desni že opazimo globino ob Lobnici s pragozdom, slišimo pa tudi šumenje vode. Po 10 min. spusta prečkamo lokalno cesto Šumik–Osankarica in po nekaj korakih smo že na cesti Areh–Šumik–Klopni vrh.

višina: 1107 m Bajgotov vrh (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od tu na levi vidimo streho lovske koče. Pot nas po 10 min. od spomenika pripelje do lokalne ceste Šumik–Sveti Trije Kralji–Slovenska Bistrica. Kažipot ob cesti nas opozori, da ta cesta vodi mimo partizanske bolnišnice »Jesen«. Prečkamo cesto in nadaljujemo po slabši gozdni cesti, ki je zaprta za motorna vozila.

višina: 1104 m Tinčeva bajta (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Potem pridemo na veliko gozdno jaso, ki jo že zarašča mlad smrekov gozd. Proti j. se odpre pogled na obširne gozdove in na Veliki vrh (1344 m). Po razritem kolovozu, ki se spušča po mladem gozdu, pridemo do gozdne ceste in jo prečkamo. Takoj pod cesto je na desni velika jasa s tabornim prostorom tabornikov Rodu črnega mrava. Po slabšem kolovozu se zložno spuščamo po s. strani Peršetovega vrha (1242 m). Iz smrekovega pridemo najprej v bukov, potem pa v mešani gozd. Kolovoz postaja kamnit in se vse strmeje spušča. Ko se svet zravna, je ob poti tonalitni spomenik, na katerem piše: »Neznanemu partizanu in partizanki, ki sta dala življenje, da mi živimo, zato naj vama pohorski gozdovi slavo donijo.« Od Ruške koče do spomenika smo hodili eno uro.

Nekaj korakov od spomenika je razpotje več gozdnih poti. Zavijemo desno proti zahodu. Široka pot nas pripelje na jaso pri Tinčevi bajti, ki jo zarašča mladi gozd.

višina: 1283 m Žigartov vrh (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po 10 min. nas kažipot usmeri na levo na široko gozdno pot po jv. pobočju Žigartovega vrha (1346 m). Na tem vrhu je Podravska podružnica SPD postavila in 6. septembra 1903 odprla 37 m visok razgledni stolp, prvi slovenski planinski objekt na Pohorju; novembra 1904 ga je porušil močan vihar. Po dokaj ravni poti kmalu pridemo na razpotje, na katerem zavijemo po desni poti nekoliko navzgor.

višina: 0 m Kopišče (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

TV nadaljujemo po lokalni cesti proti Šumiku. Za hotelom Areh pridemo v mešan gozd.

višina: 1248 m Ruška koča pri Arehu
Planinska postojanka:

Koča stoji na jasi ob cerkvi sv. Areha vzhodno od Žigartovega vrha. Je najstarejša pohorska planinska postojanka, ki jo je zgradila in 8. septembra 1907 odprla Podravska podružnica SPD iz Ruš. Ob njej so postavili še dve koči: leta 1912 Planinko in leta 1922 Čandrovo kočo. Vse tri postojanke so v noči od 11. na 12. november 1943 požgali partizani, da sovražnik ne bi imel v njih zatočišča. Že 20. oktobra 1946 je PD Ruše odprlo novo Ruško kočo, ki so jo zgradili na temeljih požgane Planinke. V bližini koče so 31. julija 1955 odprli pionirsko planinsko kočo, ki pa so jo že leta 1958 preuredili za skupna ležišča. Leta 1957 so iz doline napeljali elektriko. Kočo so leta 1977 popolnoma obnovili ter uredili centralno ogrevanje. Zaradi vse večjega obiska so na starih temeljih zgradili še novo Čandrovo kočo, ki so jo odprli septembra 1987. Ime ima po stari pohorski rodbini Robnik-Čander, ki je podarila zemljišče za vse planinske postojanke pri Arehu. Leta 1990 so postavili sončne kolektorje za ogrevanje sanitarne vode.Koča je stalno odprta. V dveh gostinskih prostorih je 80 sedežev, točilnica; v 6 sobah je 21 postelj, na skupnem ležišču pa 15 ležišč; WC, kopalnica, v sobah umivalniki, topla in mrzla voda. V Čandrovi koči je 9 sob apartmajskega tipa s po 4 posteljami, WC in prho, predprostorom in omaro za smučarsko opremo; gosti Čandrove koče si lahko sami kuhajo v skupni kuhinji. Vsi prostori v obeh kočah so centralno ogrevani; elektrika, telefon.

Foto: Andrejj



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1025 m Dom na Glažuti

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1083 m Pri bukvi (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1135 m Pri bukvi

Ni opisa
0.9 km, 10 minut Pri bukvi - Mariborska koča

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pri Mariborski koči stopimo na gozdno cesto, po kateri zavijemo levo do bližnjega razpotja. TV gre po desni cesti do prevala Pri bukvi (1132 m) med Ledinekovim koglom (1182 m) in Reškim vrhom (1142 m), do tja pa pripelje pot iz Bistrice pri Limbušu.

višina: 1069 m Mariborska koča
Planinska postojanka:

Koča stoji na mali planoti na južni strani pohorskega hrbta pod Reškim vrhom (1142 m) in Ledinekovim koglom (1182 m). Prvo kočo je na tem mestu odprlo leta 1913 Nemško planinsko društvo iz Maribora. Po 1. svetovni vojni jo je 16. julija 1921 kupila Mariborska podružnica SPD in jo po preureditvi slavnostno odprla 14. maja 1922. Kočo, v kateri so imeli Nemci med okupacijo vojaško postojanko, so partizani 3. septembra 1944 požgali. Mariborski planinci so na starih temeljih postavili novo kočo in jo odprli 14. julija 1946. Zunanjost koče je še zdaj taka, kot je bila ob otvoritvi, v notranjosti pa so pozneje marsikaj izboljšali. Leta 1954 so napeljali telefon. Leta 1990 je PD Maribor-matica načrtovalo, da bo zgradilo novo kočo, vendar so zaradi finančnih težav gradnjo odložili. V letih 1992 in 1993 so prenovili staro kočo, na novo opremili spalne prostore, uredili sanitarije, napeljali nov vodovod itd. Koča je stalno odprta. V gostinskem prostoru je 60, v točilnici 20 in na terasi pred kočo 80 sedežev; v treh sobah je 8 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 27 ležišč; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.

Foto: Andrej Jakobčič



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nadaljujemo po cesti proti Mariborski koči.

višina: 1064 m Mariborska koča (razpotje)

Ni opisa